»To je arhitektura, ki je inovativna, poudari značilnosti svoje okolice in zna ustvariti zgodbo, ki je pristna, realna in resnična,« odgovarjata arhitekta Eva Prelovšek Niemelä in Aarne Niemelä na vprašanje, kaj je dobra turistična arhitektura. Projekti, ki so na ogled na razstavi, so bili izbrani zato, ker kažejo ideje in koncepte, ki bi jih lahko uporabili tudi v Sloveniji. »Ker je turizem pri nas hitro rastoča panoga (kljub krizi je bilo denimo lani za 5,4 odstotka več prenočitev kot leto poprej), sva želela predstaviti mož­nosti za zagon gospodarstva, še posebno v gradbeništvu. Zato tudi nisva izbirala eksotičnih primerov, ampak prevladujejo zgledi iz Evrope,« pojasnjujeta sogovornika. Ravno zaradi hitre rasti turizma je po njunem mnen­ju zdaj pravi čas, da se vprašamo, kakšno identiteto želimo v njem ustvariti. »Zamisel za razstavo je nastala skupaj z Zavodom Big in Zmagom Novakom, ker smo želeli predstaviti idejo Slovenije kot majhne države, z majhno, butično in pretežno leseno arhitekturo kot potencialom slovenskega gospodarstva. Primeri niso predstavljeni, da bi jih kopirali, temveč kot spodbuda za premislek o možnostih za razvoj. Edini dober način kopiranja idej nekoga drugega je, da jih narediš še boljše,« poudarjata arhitekta.

Revitalizacija prostorov

Med primere dobre turistične arhitekture po mnenju sogovornikov sodijo tudi primeri dobre obnove, ki omogoča revitalizacijo različnih prostorov. Na razstavi je zanimiv primer hotel Urbanauts na Dunaju, ki je urejen v zapuščenih uličnih trgovinah. »Oblikovali so ga kot hotel za ljudi, ki želijo bivati v bližini domačinov. Vseh storitev hotela je gost deležen v soseski: v kavarni pri sosedih zajtrkuje, hamam na drugi strani uličice poskrbi za dobro počutje, bar za vogalom postane hotelski bar. Hotelski lobi je mesto. Urbanauts predstavlja koncept revitalizacije mestnih jeder, ki so izgubila ulične trgovine, in hkrati omogoča popotnikom pristen stik z mestom,« razmišljata Eva Prelovšek Niemelä in Aarne Niemelä.

Drugi primer revitalizacije je obnovljena gorska vas v Švicarskih Alpah, Montagne alternative, iz katere so se pred obnovo izselili skoraj vsi prebivalci. Z obnovo pa je dobila nov zagon in vsebino, ki živi.

Slovenski primeri

Na razstavi je na ogled šest primerov dobre domače turistične arhitekture, kar pa, kakor pravita kustosa, ne pomeni, da obstajajo samo ti. »Razlog za majhno število slovenskih primerov je zagotovo v mnenju investitorjev, da je kakovostna arhitektura draga in da ni smiselno vlagati v takšne stavbe. Vendar se vložek v dobro turistično arhitekturo zagotovo obrestuje, saj se povrne z višjim standardom storitev, ki jih lahko ponudimo gostom,« dodajata sogovornika. Kot dober primer navajata Gozdne vile v kampu Zaka na Bledu, ki so bile letos poleti prava uspeš­nica in so dosegle nepričakovano visoko zasedenost, prav tako turistična vila Alma Vista v Goriških brdih, ki jo tržijo zgolj na arhitekturnih spletnih portalih v tujini in je bila od maja do konca septembra polno zasedena. »Lastnica vile Martina Simčič je poudarila, da uspeh zagotovo lahko pripiše arhitekturi, saj gostje prihajajo uživat v ambientu hiše. Ob tem želiva poudariti, da slaba arhitektura po drugi strani lahko povzroči trajno škodo v turizmu, saj lahko popolnoma izniči vred­nost krajine,« še poudarjata arhitekta.

Med predstavljene primere sta uvrstila tudi dizajnerski hotel, ljubljanski hotel Vander, ki je prvi in za zdaj edini takšen v Sloveniji. A kakor pravita, nista pokazala nobenega drugega, ker ti hoteli ne izražajo značilnosti svojega okolja, zahtevajo velik vložek in so omejeni s svojo ciljno publiko. Na razstavi so prikazani projekti, ki kažejo veliko poslovne inovativnosti v povezavi z arhitekturo.

V Sloveniji bi bilo po mnenju sogovornikov smiselno oblikovati takšno obliko turizma, ki ne bi uničila obstoječih danosti krajine. To pomeni, da se ne bi smeli usmeriti v množični turizem z velikimi hoteli. »Slovenijo vidiva kot deželo z majhno, kakovostno arhitekturo, ki ponuja ekološki turizem in dobre povezave med različnimi kraji, kjer turisti ne bi bili navdušeni le nad lepotami krajine, temveč tudi nad lepoto grajenih objektov. Zakaj Slovenije ne bi mogli videti kot butične turistične dežele z inovativnimi primeri arhitekture, ki bi bili drugim za zgled?« še pravita arhitekta. Arhitekturo bi po njunem mnenju v turizmu morali videti kot dolgoročno naložbo, ne le kot kratkoročno rešitev. Turizem pomaga pri razumevanju raznolikosti sveta ter razumevanju samega sebe in lastne kulture. Za turista je potovanje pobeg iz realnosti, toda lokacija, ki jo obišče, ni pobeg, temveč mora biti pristna, realna in resnična, če želi biti trajnostna.