Zvoki in vonji so mi bili znani. Brneče vrtenje stružnice, visoko sikanje dleta, ki reže vlaknaste odrezke od vrtečega se suhega kosa lesa, nekoliko nižje in manj glasno struženje svežega lesa pa šumenje brusnega papirja in vonj po zasmojenem, ko je mojster malo preveč pritisnil na les ... Toda vsega naštetega je bilo veliko več kot v moji delavnici. Dvanajstkrat več.

Kar dvanajst mojstrov umetne obrti – lesostrugarjev se je namreč pred nekaj dnevi s svojimi stružnicami, neobdelanimi kosi lesa in izdelki nagnetlo pod kozolcem Tavčarjevega dvorca na Visokem v Poljanski dolini in svoje mojstrstvo in mojstrovine za ves dan postavilo na ogled številnim obiskovalcem.

Tudi Ljubo Zečevič, na neki način moj mojster, je bil med njimi. Pravzaprav me je on kot svojega neformalnega vajenca obvestil, da bo na Visokem prvo srečanje slovenskih lesostrugarjev. In sem šel. Iz radovednosti in zato, ker se nekajkrat na leto tudi jaz zaprem v svojo leseno vrtno uto, privijem na čeljusti majhne namizne stružnice kakšen posebno zanimiv, grčav kos lesa in iz njega ustvarim kaj očem prijetnega.

Stružnica po naključju?

Ampak to, kar sem videl na Visokem, me je malce pobilo. V okviru čezmejnega projekta Umetnost struženja lesa, nad katerim na Škofjeloškem bdi razvojna agencija Sora, so se namreč povečini zbrali najboljši in pri nekaterih ni bilo več povsem jasno, ali so njihovi izdelki domača in umetna obrt ali pa so to unikatne lesene skulpture, pri katerih izdelavi je umetnik zgolj po naključju uporabil stružnico.

Vsaj izdelki Franca Merkača iz Celovca so bili takšni. Veliki kosi orehovega ali jablanovega lesa nepravilnih oblik in struktur so le tu in tam kazali znake obdelave na stružnici, toliko, da je objekt postal zaključena celota. In ko sem videl Merkačeve velike lesene umetnine, sem takoj vedel, zakaj je edini, ki na Visoko ni pripeljal stružnice in se ni predstavil tudi pri delu. Stružnica za tako velike izdelke mora namreč biti res velika in težka, da prepreči vibracije in da je na njej mogoče normalno delati. In takšne stružnice ne moreš kar tako prevažati na avtomobilski prikolici.

Kakšne umetnine so lesostrugarji ustvarili iz lesa in koliko let je štel najmaljši med njimi, si lahko preberete v današnji tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.