Dvakrat večja populacija kengurujev v primerjavi s številom Avstralcev že vpliva na druge ekosisteme in naravne habitate drugih živali. Požrešni kenguruji pogosto pojejo tudi tiste rastline, ki predstavljajo pomemben vir hrane za ptice in druge živali. Čeprav imajo zvezne države določene kvote in pravila glede lova na kenguruje, povpraševanja po mesu omenjenih vrečarjev skoraj ni. Sem in tja si ga privoščijo kakšni radovedni turisti, lovci pa kengurujev ne lovijo in streljajo v takšni meri, da bi dosegli določene kvote.

Avstralski ekologi opozarjajo, da bi bil odstrel bolj human kot pa kenguruje prepustiti lastni usodi. Več milijonov bi jih znalo poginiti ob nastopu novega sušnega obdobja. V zadnjem sušnem obdobju – sredi prejšnjega desetletja - se je število kengurujev v Avstraliji zmanjšalo za sedem milijonov. Poleg tega pa naj bi bilo meso kengurujev bolj zdravo od govejega oziroma svinjskega. Vsebuje manj maščob, kenguruji pa proizvedejo manj metana kot živali na kmetiji.

Avstralcem nenadzorovano povečanje števila določenih živalskih vrst ni tuje. S podobnimi težavami so se soočili, ko se je prekomerno povečala populacija krastač, ki so jih nekoč uporabljali na poljih sladkornega trsa. Kar nekaj desetletji so težave povzročali zajci, ki so jih v Avstralijo pripeljali leta 1895, njihovo število pa je padlo šele po virusu, ki je ušel iz laboratorija.