Arhitektka Tanja Paulin, ki deluje v biroju ATELIERarhitekti, se je lotila zasnove interierja stanovanja za mlado tričlansko družino v večstanovanjskem bloku, zgrajenem leta 2018. Stanovanje, ki meri 73 kvad­ratnih metrov, ima z velikega balkona čudovit razgled na Golovec, Krim, Ljubljanski grad, Julijske Alpe, ob jasnem vremenu pa se vidi celo Triglav.

Lastnika sta arhitektko poiskala že v času gradnje bloka, saj sta se spraševala, ali bi bilo mogoče izboljšati tloris, ki je na 73 kvad­ratnih metrih obsegal bivalno kuhinjo z jedilnico in dnevno sobo, veliko zakonsko spalnico z garderobo, prostorno kopalnico in manjši kabinet. »Zdelo se jima je neracionalno, da bi pri dokaj veliki kvadraturi njun prvorojenček imel za svojo sobico zgolj kabinet s 6,80 kvadratnega metra, sama pa razkošno spalnico z garderobnim delom, ki ima celo svoje veliko okno. Hkrati bi bila družina ob morebitnem prihodu četrtega člana kmalu prisiljena v iskanje večjega stanovanja, da bi oba otroka lahko imela svojo sobo,« pojasnjuje arhitektka. Zato je pripravila predlog predelave, pri kateri so z minimalnimi posegi, večinoma premiki predelnih sten, ki niso vplivali na nosilno konstrukcijo stavbe, dosegli zasnovo po meri družine, ki je popolnoma spremenila funkcionalnost stanovanja.

»Idejno zasnovo novega tlorisa smo predali izvajalcu, ki je za doplačilo spremembe vnesel tudi v svoje načrte in jih upošteval pri izvedbi. Tako smo pridobili primerno veliko otroško sobo na račun prostorne kopalnice, ki je kljub temu ostala več kot dovolj velika in funkcionalna, z zmanjšanjem spalnice za starša pa še kabinet. Kabinet je lahko soba za goste, kotiček za delo na domu ali bodoča otroška sobica. Stanovanje, ki je bilo prvotno zastavljeno kot razkošno stanovanje za par brez otrok, je po predelavi postalo funkcionalen dom za mlado družino,« pojasnjuje Tanja Paulin.

!!galerija!!

Pri zasnovi interierja je arhitektka izhajala zlasti iz želje iz naročnikov, da bi imeli dovolj shranjevalnih površin, saj je tako laže vzdrževati red. Hkrati pa sta si želela, da bi kljub povečanju sob v osrednjem bivalnem delu ohranili občutek odprtosti.

Izbor barv in materialov je potekal postopoma. »Najprej sem zastavila osnovno barvno shemo v nevtralnih barvah s posameznimi poudarki v modrem odtenku. Materia­le smo izbirali dlje časa, predvsem na podlagi vzorcev, ki so jih pripravili v mizarstvu Avbelj, kjer so izdelali vse pohištvo po meri. Odločali smo se med bolj praktično uporabo trpežnega ultrapasa, ki ni občutljiv za prstne odtise in daje mehak vtis, vendar bi morali robove vseh ličnic zaključevati z robnim trakom. To pa ni bilo po volji ne naročnikoma ne meni, zato smo se na koncu odločili, da bodo vidni deli pohištva iz barvanega mediapana,« je še povedala arhitektka.

V osrednjem prostoru so se pri barvah namesto za sprva izbrano kombinacijo bele in hrasta odločili za sive odtenke, v katere je odeta kuhinja, saj je stanovanje zelo svetlo. V spalnih prostorih pa so obdržali prevladujočo belo barvo s poudarki v hrastovem furnirju. Iz tega materiala je tudi ovalna miza v bivalnem prostoru, obkrožajo pa jo oblazinjeni stoli v modrem odtenku. Kuhinja je v dveh sivih odtenkih: temnejši je v sredini, okrog pa svetlejši.

»Stanovanje je zasnovano dokaj zadržano, zato morda še najbolj izstopajo odprte police pri vhodu pred spalnico in kabinetom, ki so nastale spontano, ko smo z mizarjem opravljali meritve prostorov za opremo in se hkrati dogovorili še za police. Na videz povsem vsakdanje in nevtralne, pa vendar obiskovalcu edine ponudijo vpogled v družinsko življenje in njihove izbrane trenutke,« pravi arhitektka in ob tem prizna, da težko slogovno opredeli opremo, ki je nastala v stanovanju. »Morda mi je še najljubša nalepka 'zadržano funkcionalni' slog. Iskali smo eleganco, ki se ohranja na dolgi rok. Nismo želeli trendovske opreme, ki zdaj zapolnjuje družbena omrežja, kot so hipstersko industrijski detajli z obveznimi sobnimi lončnicami monsterami ali aktualni modni trendi, ki nas vračajo na začetek 20. stoletje z zlatimi detajli in razkošnimi rastlinskimi vzorci stenskih tapet. To tudi ni pravi minimalizem, kot ga poznamo arhitekti, v slogu kiparja Donalda Judda (ki je tudi sam zavračal to oznako) ali arhitekta Johna Pawsona. Skupaj z naročnikoma smo preprosto želeli ustvariti prijeten, izčiščen in uporaben okvir za družinsko življenje in druženje s prijatelji,« poudarja Paulinova. Projekt zasnove interierja za mlado družino je bil zanjo kot arhitektko zelo prijetna izkušnja, saj sta bila naročnika zelo odzivna, odločna in dojemljiva, zato so vse skupaj hitro in uspešno speljali, brez večjih zapletov.