Tloris štiriinsedemdeset kvadratnih metrov velikega stanovanja v bloku, starem približno deset let, ni bil optimalen za štiričlansko družino. Po besedah arhitektke Sanje Zvonković iz biroja Arhein je imelo le eno otroško sobo, premalo shranjevalnih površin in glede na skupno površino preveliko kuhinjo in jedilnico. V obstoječi razporeditvi prostorov je bil težava tudi ozek vhod brez dnevne svetlobe, ki ni omogočal umestitve garderobne omare. Lastnika sta želela dve otroški sobi in prav to je bil za arhitektko največji izziv.

»Prejšnje stanovanje je bilo trisobno in je obsegalo dve spalnici in dnevni prostor, s predelavo pa smo umestiti še dodatno otroško sobo. Na srečo je bilo dovolj oken, da nam je to uspelo. Sobe niso ravno prostorne, a so zelo dobro izkoriščene. Kopalnica in sanitarije so ostale na istem mestu, razširiti je bilo treba vhodno vežo, saj v prejšnjem tlorisu ni bilo kam postaviti garderobno omaro. Zdaj ima družina dovolj shranjevalnega prostora, hkrati pa smo hodnik odprli proti dnevnemu prostoru in mu zagotovili dnevno svetlobo,« pojasnjuje arhitektka. Večino predelnih sten so porušili, z izjemo sten v kopalnici, sanitarijah in kuhinji. »Bivalni prostor je bil prej v obliki črke L, tako da dnevna soba ni bila neposredno vidna iz kuhinjskega dela in preostalega stanovanja. Zdaj je dnevni prostor manjši, vendar dobro izkoriščen, zlasti zaradi opreme po meri ter klopi namesto dodatnih stolov pri jedilni mizi.«

Naročnika sta po besedah arhitektke imela kar dobro predstavo o tem, kaj bi rada s prenovo dosegla. »Že na prvem sestanku je bilo jasno, da si želita preproste linije, les in monokromatsko barvo shemo. Všeč jima je minimalizem in skandinavski slog oprem­ljanja, ki je tudi meni blizu, zato smo se zelo hitro ujeli,« pripoveduje sogovornica in dodaja, da sta si naročnika želela prijeten ambient, v katerem prevladujejo svetli materiali, les in sodobni sivo-črni dodatki. Zato so izbrali belo barvo in les, za poudarke pa različne odtenke sive. Nekaj več barv so si privoščili v spalnici in otroških sobah ter na dodatkih. »Otroka sta želela zlasti vsak svojo sobo. Starejši si je zamislil posteljo, dvignjeno od tal, in pod njo igralni kotiček, mlajša pa odprto hiško in seveda dekliške barve. Oprema v sobicah je tipska, v sodelovanju z mizarjem pa smo jo nadgradili v hiške, tako da smo jo nekoliko personalizirali. Prav tako je tipska oprema v spalnici, vsa druga oprema v stanovanju pa je narejena po meri,« je še povedala arhitektka.

Lastnika sta si želela ohraniti obstoječi parket, a so ugotovili, da ga pod predelnimi stenami ni, zato bi ostale luknje. Odločili so se, da zaključne tlake položijo na novo. Tako so izbrali vinilno talno oblogo v imitaciji lesa, v kopalnici, sanitarijah in delu vhodne veže pa je položena keramika: »Osnovna ideja keramične talne obloge so bile šestkotne ploščice v treh odtenkih sive, ki so vidne takoj ob vstopu v stanovanje. Najtemnejši odtenek se nato nadaljuje na pravokotnih ploščicah v kopalnici in sanitarijah, kjer so po stenah kot kontrast temni barvi položene še bele gladke in relief­ne ploščice.«

Veliko pozornosti so namenili tudi shranjevalnim površinam. Teh je v prvotnem tlorisu primanjkovalo, zlasti zaradi slabe razporeditve prostorov. »Družina je s selitvijo svoj bivalni prostor celo zmanjšala, zato je bilo pri prenovi ključno, da se zagotovi dovolj prostora za shranjevanje. To smo dosegli s širitvijo vhodne veže, v katero je zdaj umeščena večja vgradna omara z dodatnim prostorom nad vrati otroških sob. Ker se je dnevni prostor zmanjšal, v njem nismo želeli nakopičiti preveč opreme, zato smo se odločili, da dodatne shranjevalne površine pridobimo nad sedežno garnituro, kjer so omare dejansko podaljšek kuhinjskih omaric pod stropom,« še pojasnjuje sogovornica. Za shranjevanje pa so izkoristili tudi kotičke, kot sta klop in omara v jedilnici. V tej je hkrati skrit delovni kotiček.

Osvetlitev je po besedah arhitektke zasnovana preprosto in v linijah, vendar je raz­nolika. V veži, kuhinji in dnevni sobi so vgrajeni reflektorji, ki omogočajo usmerjeno osvetlitev, nad jedilno mizo je viseča luč, v kuhinji pa je delovna površina osvet­ljena z LED-trakovi pod visečimi omaricami. Kopalnica in sanitarije imajo preproste stropne luči in LED-trakove, v spalnici in otroških sobah pa so uporabili kombinacijo reflektorjev in visečih luči.

»V stanovanju najbolj izstopa šestkotna keramika, ki se zažira v vinilno oblogo. Ta motiv se pojavi še na ogledalu in dodatkih. Vse obiskovalce najbolj presenetijo prostornost, količina shranjevalnih površin in topli materiali v kombinaciji z belino,« pravi arhitektka, ki ob tem še poudari, da so pri novi tlorisni zasnovi poskušali zagotoviti zasebnost vsem članom družine. Tako so največ denarja vložili v nove stene, električne inštalacije in opremo, ki je večinoma narejena po meri in prilagojena naročniku.

Projekt je nastajal šest mesecev, saj so se dela lotili premišljeno, zlasti pri načrtovanju tlorisa, ki so ga večkrat spremenili, preden so prišli do končne rešitve. »Imeli smo dovolj časa, da smo vsako idejo dobro pretehtali, prespali in sprejeli končne odločitve. V korenite prenove se ni dobro spuščati brez dobrega načrta in dovolj razpoložljivega časa, saj lahko s tem zmanjšamo ali celo popolnoma preprečimo napake, ki bi se zgodile na gradbišču, zmanjšamo pa lahko tudi stroške,« poudarja Zvonkovićeva.