Po pranju perila sledi sušenje. Poleti to pogosto počnemo na svežem zraku, saj je perilo pri visokih temperaturah in s pomočjo sončnih žarkov suho v nekaj trenutkih. Tudi pozimi lahko oblačila sušimo na stojalu za perilo, a seveda v notranjih prostorih, kjer je toplo in suho ozračje. Še hitreje in avtomatsko pa bo s sušenjem opravil sušilni stroj. Pri njegovi uporabi moramo biti sicer nekoliko bolj pozorni, katera oblačila sušimo v njem, saj se pri visokih temperaturah lahko skrčijo. 

Zagato z materiali bomo navadno ustrezno rešili z uporabo primernega programa za sušenje, namenjenega določenim kosom oblačil. Včasih pa na težavo naletimo po končanem ciklu sušenja. Perilo ima, ko ga vzamemo iz sušilca, včasih zelo neprijeten vonj in nikakor ne diši po sveže opranem, kot bi si želeli. Neprijetne vonjave so najverjetneje znak, da je čas za ukrepanje oziroma, da moramo preveriti, kaj je s sušilcem narobe. Kje je težava, bomo najverjetneje ugotovili že po vonju, ki ga oddajajo obleke.

Vonj po vlagi ali zažganem?

Če imajo oblačila vonj po vlažnem in zatohlem, je to najverjetneje znak, da je treba sušilec očistiti. Vsake toliko moramo namreč boben razstaviti in preveriti, da se v gumijasti obrobi ali za bobnom ne zadržuje umazanija, ki privlači vlago. To lahko predstavlja odličen dom bakterijam, plesni in mahu, ki se nato v procesu sušenja širijo na perilo. V tem primeru je treba boben in kotičke okrog njega temeljito očistiti in razkužiti, da se znebimo tudi morebitnih spor plesni.

Če perilo namesto po zatohlem oddaja vonj po zažganem, se sušilni stroj med delovanjem verjetno pregreva. V tem primeru je verjetno za to kriv zamašen filter, s katerega verjetno že kar nekaj časa niste odstranili kosmov, ki se navadno na mrežici naberejo ob vsakem sušenju. Odprite filter in ga temeljito očistite, da se prepričate, da stroj zares deluje brezhibno, pa preverite še ostale sestavne dele, da ne prihaja do napake, ki bi mu na dolgi rok lahko škodovala.