V tokratni številki priloge Deloindom

Bivanje

17. 4. 2018 | Besedilo: Uredništvo Delaindom

Večji del vsebin je tokrat namenjen gradbeni prilogi na temo naravne gradnje, pišemo pa še o tednu oblikovanja v Milanu, lesu v interierju in na prostem ter o sadikah vrtnin in zakaj jih ne sadimo v pripeki.

»Eden od razlogov, da sem se odločila za pomoč arhitektov, je bil, da sem imela vse polno zamisli in so mi bili všeč različni slogi notranje opreme. Če bi se lotila sama, bi vse nametala skupaj brez glave in repa. Oni pa so vse tisto, kar mi je všeč, sestavili v harmonično zgodbo,« je sogovornica slišati zadovoljna s podobo svojega stanovanja, ki so jo skrojili arhitekti biroja Celovito iz Medvod. Po njihovi zaslugi živi v prenovljenem babičinem stanovanju, saj so v njem prepoznali potencial, da postane takšno, kakršno si je želela. Stanovanje s šestimi zelenimi stoli  in turkiznim počivalnikom predstavljamo v rubriki Odprta vrata.
Pišemo tudi o Tednu oblikovanja v Milanu. Italijanski Milano sta v teh dneh preplavila vrhunsko pohištvo in oblikovanje. Včeraj je na razstavišču Rho vrata odprl mednarodni pohištveni sejem Salone del Mobile, hkrati z njim pa množica dogodkov in razstav oblikovanja na različnih lokacijah v središču mesta. Na vsakem koraku je kakšen dogodek, instalacija, razstava, povezana z notranjim oblikovanjem. Na sejmu in nekaterih mestnih prizoriščih se predstavljajo tudi slovenski oblikovalci in podjetja.
Pod drobnogled smo vzeli tudi les - tako v interierju kot tudi na prostem. Les daje prostoru svoj pečat, vnese domačnost in toplino, pohištvu pa noto brezčasnosti. Lepi masivni kosi pohištva so večni, saj lahko prehajajo iz roda v rod. Zdi se, da ima les znova pomembno vlogo v sodobnih interierjih. Po eni strani si naravnega materiala želijo uporabniki, ki jim je mar, v kakšnem okolju živijo, po drugi ga v vrhunsko oblikovanje vključujejo svetovno priznani oblikovalci.
Osrednji del priloge namenjamo GRADBENI PRILOGI na temo naravne gradnje. Naš sogovornik je bil Ira Zorko, arhitekt, ki je bil med pionirji uporabe nekaterih manj običajnih, »živih«, industrijsko nepredelanih materialov v sodobni slovenski arhitekturi. Predstavljamo tudi hišo z razgledom na vrhu enega od hribčkov Spodnje Savinjske doline. Še ne tako dolgo je tam stala stara in nekoliko manjša hiša, ki sta jo sedanja lastnika kupila zaradi parcele, danes pa je tam dom, narejen v sožitju s prebivalci in okolico. Pokukali pa smo tudi v leseno hišo na Rakovi jelši v Ljubljani, ki ima vsega 80 kvadratov bivalnih površin, široka pa je vsega 3,10 metra, a kljub temu deluje neverjetno prostorno.
Vrtni del priloge pa tokrat namenjamo sadikam vrtnin. Odkar lahko kupujemo godne sadike vrtnin, je neposredno setev na prosto na marsikaterem vrtu nadomestilo sajenje sadik, s katerim si prihranimo čas in skrb, ki jo moramo posvetiti občutljivemu posevku. Vzgajanje sadik je nujno pri toploljubnih plodovkah, kot so paradižnik, paprika, jajčevci, melone, lubenice, in mnogih cveticah, saj potrebujejo toploto. Nekdaj je bilo razširjeno gojenje sadik v skrbno pripravljeni gredici na vrtu, v zaprti gredi, pri katerem smo dobili sadike brez koreninske grude.