Zakaj? Če ga posadimo prezgodaj, bo morda še pred zimo naredil listke, ki so za zmrzal občutljivi. Zato se ne splača hiteti.

Jesensko in spomladansko sajenje česna je značilno za naše kraje, drugod po svetu ima lahko tudi drugačen cikel. V trgovini kupljenega česna z drugih delov sveta zato ne uporabljamo za sajenje. Med jesenskimi sortami česna sta pri nas naprodaj dve avtohtoni sorti, ptujski jesenski in belokranjski česen anka. S Ptuja prihaja tudi letna sorta ptujski spomladanski. Ptujski jesenski česen je v primerjavi s pomladnim  debelejši, z manjšim številom velikih stročkov, ima manj izrazit okus in v skladišču (nižje temperature) zdrži štiri mesece, nekje do novembra ali novega leta, potem začne kaliti. Porabimo ga do takrat ali pa ga na jesen posadimo. Pomladni česen začne v skladišču kaliti šele februarja ali marca. Obe sorti česna pobiramo približno hkrati, konec junija ali v začetku julija.

Česen ne mara preveč pognojene zemlje, to je tudi razlog, da slovenskim vrtičkarjem, ki imajo v povprečju pregnojeno zemljo, ni prav uspeval. Na gredici, kjer ga bomo posadili, ne smemo vsaj dve leti prej uporabiti hlevskega gnoja ali komposta. Jeseni pred sajenjem česna gredo samo prekopljemo in pripravimo. Česnu ustrezajo peščena tla, če so težka, jo zato lahko posipamo s kremenčevim peskom. Za sajenje uporabimo debelejše zunanje stročke, ki jih sadimo globlje kot pomladi. Priporočljivo je, da so vrste 30 cm centimetrov narazen, med posameznimi stroki v vrsti pa naj bo pri zimskem, ki je debelejši, deset centimetrov prostora. Taka razdalja je potrebna zato, da lahko tla v vrstah rahljamo, tudi ko se česen že odebeli.