Štiriinpetdeset kvadratnih metrov veliko trisobno stanovanje v tipičnem stanovanjskem bloku iz osemdesetih let prejšnjega stoletja je bilo pred prenovo povsem drugačno. Zaradi dotrajane in stare opreme ter temnega pohištva je bilo videti majhno in utesnjeno. Posodobljena je bila zgolj kopalnica, a je zdajšnja prenova, v kateri so obnovili vse napeljave, vgradili talno gretje ter zamenjali stavbno pohištvo, talne in stenske obloge, obsegala tudi ta prostor. Zaradi majhne površine stanovanja v tloris oziroma razporeditev prostorov niso posegali. Tako se tudi zdaj iz vhodne veže dostopa v kopalnico in bivalni prostor, od koder se pride v dve spalnici in na manjši balkon.

Lastnika z dvema predšolskima sinovoma sta želela počitniško stanovanje, ki ga bodo uporabljali sami, lahko pa ga bosta tudi oddajala. V njem sta po besedah arhitektke želela tako skandinavski kot vintage pridih, poleg tega so jima pri srcu živahne barve. »Sta velika ljubitelja skandinavskega sloga in močnih barv, kar se na prvi pogled zdi nezdružljivo, a nam je kljub temu uspelo vse povezati v enotno zgodbo,« pojasnjuje arhitektka, ki sta jo lastnika poiskala po nakupu nepremičnine, imela pa sta že izdelano idejo o tem, kaj si želita.

»Koncept interierja temelji na nevtralni svetli barvni shemi, ki jo presekajo močni barvni in grafični poudarki. Zaradi majhne površine smo težili k čim boljši izkoriščenosti prostorov, ki bodo delovali svetlo in zračno,« pojasnjuje Štajnerjeva. Z lastnikoma so se strinjali, da je prostor treba vpeti v zgodovino, zato so poskušali obdržati tisto, kar je bilo v stanovanju kakovostnega, in vključiti tudi osebne družinske kose. Tako so obdržali prvotne omare, nekaj vintage kavnih skodelic, temu pa dodali še fotelj, ki je že vrsto let v družinski lasti in ima veliko čustveno vrednost za lastnika. Osvežili so ga le z novo živo oranžno tkanino. Osebno noto dajo stanovanju tudi uokvirjene fotografije, ki krasijo dnevno sobo in spalnico, vse pa so delo lastničine mame Nevenke Papič.

Stanovanje je obrnjeno na severno stran, zato ima malo naravne svetlobe. Kot pravi arhitektka, so poskušali doseči, da bi prostori kljub temu delovali večji, sveži, svetli in topli: »Osnovna barvna paleta se giblje med belo in sivo barvo, vinilne talne obloge v videzu lesa in po meri narejeno leseno pohištvo v prostor vnesejo toplino, močni barvni poudarki pa mladostno igrivost.«

Ob kaminsko peč v kuhinji so umestili klop, ki ima naslon oblečen v tkanino z grafičnim vzorcem v oranžno-beli kombinaciji. Stenske obloge opazimo tudi v predsobi in eni od sob. »Manjša soba ima dve zunanji steni, ki sta na dotik zelo mrzli, zato smo se odločili stene ob posteljah obdati z opažem, ki se ujema z barvno shemo stanovanja nežno sive barve, steno ob oknu pa smo nato poudarili z nežno modro tapeto s pikastim vzorcem,« pojasni arhitektka. Omari v spalnici in na hodniku sta bili že prvotno del opreme. Ker sta bili povsem uporabni, ju niso hoteli zavreči. Obnovili so ju s premazom v beli barvi, živo pisanimi ročaji in dodatkom tapete.

Prenovljena je tudi kopalnica. »Njena majhna kvadratura ni dopuščala ravno velike kreativnosti pri razporeditvi elementov, smo pa s premišljenim pristopom vanjo vključili manjši pralni stroj, ki se skriva pod po meri narejenim lesenim pultom. Tudi prha je narejena po meri, zaradi svoje transparent­nosti in gibljivosti sten pa daje občutek, da je prostor precej večji, kot je v resnici. Kombinacija grafične talne in umirjene stenske keramike in živo rumenega ogledala deluje igrivo, leseni elementi pa dajejo toplino,« opiše Štajnerjeva.

Zelo pomemben element interierja je tudi osvetlitev, saj ima stanovanje malo naravne svetlobe. V vseh prostorih so zagotovili dobro glavno osvetlitev z nevtralnimi stropnimi nadgradnimi svetili, jedilni kot, ki je najtemnejši del, pa poudarili z visečo lučjo z več viri svetlobe. Prav tako so povsod stenska svetila, ki omogočajo ambientalno osvetlitev. V vsakem prostoru so nekoliko drugačna, najbolj zanimiva sta dve v spalnici, ki sta narejeni iz Ikeinih visečih luči in preprostih lesenih nosilcev. V kopalnici so vgradili strop­no in dve stenski svetilki, ki enakomerno osvetljujeta ogledalo.

Največ pozornosti pri prenovi interierja so po besedah arhitektke namenili ravno kopalnici, ki je zaradi majhnosti zahtevala še posebno natančno izvedbo. Zaradi majhne kvadrature so se veliko ukvarjali tudi z opremo manjše spalnice. »Skoraj smo se že odločili za ogromno posteljo za tri osebe, ki bi zavzemala bolj ali manj vso površino, a je na koncu prevladala konvencionalna postavitev dveh običajnih postelj in komode, ki sobi dovolijo dihati,« pripoveduje sogovornica. Ob tem še poudari, da so izbrali kakovostne in dražje trajne elemente, manjše pohištvo in dodatki pa so večinoma cenovno dostopni in jih je, ko se obrabijo, preprosto nadomestiti z novimi. Vse skupaj so povezali v skladno zgodbo, v kateri imajo glavno vlogo barvni poudarki z grafičnimi vzorci in po meri narejeno pohištvo. Na prvi pogled se zdi, da bo toliko močnih barv v tako majhnem stanovanju delovalo kaotično, vendar je, kot pravi arhitektka, končni učinek prijeten. Pozornost pritegnejo tudi detajli, na primer zanimiv vzorec na keramični oblogi nad kuhinjskim pultom, kovinske noge klubskih mizic ali pa starinske smuči v vlogi obešalnikov.

»Slog opreme je kolaž priznanih blagovnih znamk, nizkocenovnih kosov in po meri narejenih elementov. To je tudi moj oblikovalski DNK, priznam pa, da sem se morala malce odmakniti od svoje osnovne estetike, ki je naravno usmerjena k bolj umirjenim barvam. Zelo vesela sem, da sem v tem pogledu presegla svoje običajne okvirje in se predala živahnejšim barvam, še vedno pa se občuti moja ljubezen do grafičnih vzorcev in nostalgije,« meni arhitektka, ki jo poznamo tudi kot avtorico bloga Kitchy world, modno navdušenko in ustanoviteljico Vintage Vikenda, projekta, ki velja za začetnika slovenske vintage evforije.