Pri mnogih podrtih in izruvanih drevesih so se, podobno kot pri omorikah, ki ju je veter izruval v enem od ljubljanskih blokovskih naselij, razkrili ostanki iz časa gradnje in cementni drobir plitvo pod plastjo zemlje. Drevesa so resda zdržala več kot dve desetletji, naposled pa postala zgovoren dokaz, da pri načrtovanju zelenic, parkov ali vrta ne zadostuje le navoz dveh pedi zemlje na ostanke, ki so jih za seboj pustile gradbene ekipe.  

Čemu veje do tal?

Omorika (Picea omorika), znana tudi kot Pančičeva smreka, ima korenine plitko pod zemljo, zato jih s svojimi nizko rastočimi vejami ščiti pred gaženjem in prevelikimi temperaturnimi nihanji. Gosto rastoče veje zmanjšujejo tudi prekomerno izhlapevanje vlage iz tal. Vzdrževalci vrtov so po besedah Marka Mikuletiča iz Arboretuma Volčji Potok ob košnji trave prepričani, da njihovo delo ni temeljito opravljeno, če ne morejo s kosilnico trave pokositi prav do drevesnih debel. Ker jih do tal segajoče veje motijo, težavo rešijo tako, da te veje preprosto porežejo. S tem pa naredijo dvojno škodo. Tudi navadna smreka (Picea abies) je pogosto zelo ogrožena zaradi plitve zakoreninjenosti v tleh. Najprej tvori plitev in močno razvit koreninski sistem, vendar lahko v dobrih razmerah iz njega poganja korenine v globlje plasti. Za plitev koreninski sistem, zaradi katerega jo lahko izruva močan veter ali obtežitev zaradi snega, je kriva predvsem plitvost tal, s kakršnimi imamo pogosto opraviti na urbanih površinah. Tu je ne ogrožata le veter in sneg, temveč tudi izpostavljenost korenin poškodbam zaradi zbitosti zemlje (npr. nedovoljeno parkiranje v bližini dreves), ranam in obolevanju, kar vse koreninski sistem šibi. Za jelko velja, da korenini globoko, saj razvije globoko glavno korenino in kasneje prekorenini tla z močnimi poševnimi koreninami. Zaradi tega je odpornejša proti vetru, poleg tega pa laže kljubuje obtežitvi zaradi snega. Tudi suša jo manj prizadene. Tudi zakoreninjenost pri boru je tako kot pri drugih drevesih odvisna od fizikalnih lastnosti tal; v ugodnih razmerah lahko razvije močan in globok koreninski splet, medtem ko je macesen na splošno dobro zakoreninjen in kljubuje vetru.

Ne obtežujmo tal pod drevesi

Pri talnih razmerah torej ni pomembna le globina ustreznih tal, temveč tudi preprečevanje zbitosti, saj je za korenine dreves tako kot pri vseh rastlinah pomembna zračnost. Preprečevanje zbitosti je tudi razlog, da lahko pri na novo zasajenih drevesih v središču mest vidimo različno oblikovane železne rešetke v nivoju mestnega tlaka, ki preprečujejo, da bi hodili neposredno po kolobarju okoli drevesnega debla. Poleg tega lahko v bližini debla vidimo tudi odprtine prezračevalnih cevi.

Drevesom škodimo tudi s parkiranjem v neposredni bližini in odlaganjem težkih bremen, kakršna so skladovnice drv ali gradbeni material, podnje. Koreninski sistem in nadzemni del drevesa sta pogosto izpostavljena poškodbam med gradbenimi deli, v območju korenin se uporablja težka mehanizacija, ki poškoduje tudi krošnjo, delavci nanjo obešajo kable itd. V bližino dreves tudi ne sodijo podzemni vodi za inštalacije (škodijo drevesom, poleg tega pa lahko ogrozijo napeljave), in obratno, dreves ne sadimo preblizu komunalnih vodov, tistih z močno razraslim koreninskim sistemom pa ne v neposredno bližino stavb.

Kot pišejo avtorji knjige Mestno drevje, so drevesa tam, kjer pod zemljo nimajo dovolj prostora, veliko bolj dovzetna za bolezni in škodljivce, o čemer se je mogoče prepričati, če jih v istem času primerjamo z nasadi enakih dreves na bližnjih, a veliko manj obremenjenih rastiščih.