V okviru evropskega projekta EnergizAIR 2 – Preklopi na sonce so vsak dan (tudi na naslovnici našega portala) objavljeni podatki o tem, kolikšen delež potreb po električni energiji oziroma topli vodi bi lahko v preteklem dnevu pokrilo povprečno slovensko gospodinjstvo, če bi imelo doma sončno elektrarno oziroma solarni termalni sistem.

V letu 2014 bi sončna elektrarna za potrebe povprečnega slovenskega gospodinjstva proizvedla med 3600 kWh in 4500 kWh. S sončno elektrarno moči 4 kW bi štiričlansko slovensko gospodinjstvo v letu 2014 na območju Ljubljane pokrilo 92 odstotkov svojih potreb po električni energiji (Lesce 103 odstotke, Maribor 94 odstotkov, Murska Sobota 95 odstotkov, Nova Gorica 96 odstotkov, Novo Mesto 90 odstotkov in Portorož 114 odstotkov). Če proizvedeno električno energijo preračunamo v denarne prihranke, bi to pomenilo med 584 in 735 evri manj za račune gospodinjstva (brez upoštevanja vračilne dobe vložka v sončno elektrarno).

Podatki torej kažejo, da bi s sončno elektrarno na približno 28 kvadratnih metrih površine proizvedli toliko električne energije, da bi gospodinjstva z njo pokrila porabo skoraj večine svojih električnih naprav. Najvišji potencial je bil v letu 2014 pričakovano na Primorskem, najnižji pa na Dolenjskem.

Povprečno slovensko gospodinjstvo, ki porabi 140 litrov tople vode na dan, pa bi s solarnim termalnim sistemom (šest kvadratnih metrov sprejemnikov sončne energije in 300-litrski zalogovnik) v lanskem letu na območju Ljubljane pokrilo 65 odstotkov svojih potreb po topli vodi, s tem pa prihranilo med 113 in 318 evri (glej spodnjo tabelo, ki so jo pripravili v društvu Slovenski E-forum).