Proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah se je zmanjšala za 38 odstotkov. Medtem je bila proizvodnja elektrike v termoelektrarnah večja za 18 odstotkov, v Nuklearni elektrarni Krško pa za pet odstotkov.

Večji proizvodnji termoelektrične energije je sledila tudi večja poraba goriv v termoelektrarnah. Tako je bila skupna poraba goriv oktobra za 18 odstotkov večja kot septembra.

Oktobra se je povečala oskrba z vsemi energenti, razen s petrolejskim gorivom za reaktivne motorje in motornim bencinom, kjer je bil padec devetodstoten in petodstoten.

Oskrba z drugimi naftnimi proizvodi se je povečala za 49 odstotkov, zemeljskim plinom za 24 odstotkov, črnim premogom in antracitom za 18 odstotkov, rjavim premogom in lignitom za 15 odstotkov, koksom za 14 odstotkov in utekočinjenim naftnim plinom za pet odstotkov.

Slovenija je oktobra uvozila 843 GWh, izvozila pa 850 GWh električne energije.

Statistični urad je ob tem objavil še najnovejši podatek o deležu energije iz obnovljivih virov v končni bruto porabi energije. Ta je lani znašal nekaj več kot 21 odstotkov, kar je približno pol odstotne točke manj kot v letu 2015. V sektorju ogrevanje in hlajenje se je delež zvišal za desetino odstotne točke, v sektorjih električna energija in transport pa se je znižal za nekaj manj kot eno odstotno točko.