Skupna nazivna moč vseh 3879 proizvodnih naprav je bila 402 megavata (MW). Subvencionirana proizvodnja električne energije vseh naprav pa je dosegla 713,5 gigavatne ure (GWh), kar je pet odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, je razvidno iz objave na spletni strani ministrstva za infrastrukturo in prostor.

Trend višanja izplačil se je po letu 2015 stabiliziral. Konec septembra je bilo število proizvodnih enot v podporni shemi za devet enot manjše kot konec leta 2016.

Povprečna višina izplačane podpore v obdobju od januarja do konca septembra je bila 158 evrov na MWh in je bila za pet odstotkov višja kot v enakem obdobju lani. Razlog so drugačne vremenske razmere, ki so vplivale na večjo proizvodnjo sončnih elektrarn in manjšo proizvodnjo hidroelektrarn, so pojasnili na ministrstvu.

V devetmesečju je v medletni primerjavi zaradi vremenske intenzitete opazen sedemodstotni porast proizvodnje iz sončnih elektrarn in 33-odstotni upad proizvodnje iz hidroelektrarn, slednje delno tudi zaradi izpada nekaterih enot iz podporne sheme.

Glede na proizvodnjo v devetmesečju prevladujejo sončne elektrarne s 34 odstotki, sledijo naprave visoko učinkovite soproizvodnje toplote in električne energije na fosilna goriva z 29-odstotnim deležem, bioplinske elektrarne in elelektrarne na biomaso (po 13-odstotni delež) in hidroelektrarne z 10-odstotnim deležem celotne proizvodnje električne energije v shemi.

Največ podpor so prejele sončne elektrarne, in sicer 54 odstotkov celotnega kolača podpor. Sledijo naprave visoko učinkovite soproizvodnje toplote in električne energije na fosilna goriva (18 odstotkov), elektrarne na biomaso (12 odstotkov) in bioplinske enote (11 odstotkov). Na hidroelektrarne so medtem odpadli štirje odstotki izplačanih podpor.

Sončne elektrarne so prejele 61 milijonov evrov za proizvodnjo 240,3 GWh električne energije, naprave soproizvodnje toplote in električne energije na fosilna goriva 20,2 milijona evrov za proizvodnjo 206,3 GWh elektrike, elektrarne na biomaso 13,6 milijona evrov za 92 GWh elektrike, bioplinske elektrarne 12,5 milijona evrov za proizvodnjo 95,4 GWh elektrike, hidroelektrarne 4,2 milijona evrov za 71,6 GWh elektrike, druge naprave 900.000 evrov za 3,7 GWh elektrike in vetrne elektrarne 300.000 evrov za proizvodnjo 4,2 GWh elektrike.