Javni in storitveni sektor manj ozaveščena

Raziskava kaže, da je v javnem in storitvenem sektorju manjši delež ozaveščenih uporabnikov kot pri gospodinjstvih. Dolinšek je to pripisal dejstvu, da gospodinjstva elektriko in druge stroške plačujejo iz svojega žepa, medtem ko jih zaposleni ne. V javnem in storitvenem sektorju je 84 odstotkov sodelujočih svojo porabo energije ocenilo kot srednjo, visoko ali zelo visoko, kar kaže, da je še veliko prostora za napredek oz. zmanjšanje porabe.

Slabe tri četrtine - 73 odstotkov - jih razmišlja o učinkoviti rabi energije. 40 odstotkov sodelujočih organizacij usposablja zaposlene o učinkoviti rabi energije, 70 odstotkov organizacij pa informacije o učinkoviti rabi energije išče na spletu. Pri tem pa 21 odstotkov organizacij sodeluje z zunanjo institucijo pri upravljanju z energijo.

Štiri petine sodelujočih v raziskavi je menilo, da sta prihranek in okolje enako pomembna. "Vsaj pri gospodinjstvih gre ta teža ponavadi v smeri denarja," je dodal Dolinšek. Glavni viri energije za gretje so bili v 29 odstotkih zemeljski plin, v 18 odstotkih daljinska toplota, pri 14 odstotkih električna energija, pri 13 odstotkih kurilno olje, štirje odstotki pa za gretje uporabljajo lesene pelete.

Običajna temperatura v kurilni sezoni je pri 69 odstotkih med 21 in 22 stopinj Celzija. Še vedno pa 18 odstotkov prostore ogreva na 23 stopinj Celzija ali več. "Slaba četrtina stavb v javnem in storitvenem sektorju ima sicer ustrezno izolirane fasade, tri četrtine pa ne, kar je spet ogromen potencial za zmanjšanje," je izpostavil Dolinšek. Tri četrtine jih hladi poslovne prostore, osem odstotkov pa proizvaja električno energijo. "Ta delež se je nekoliko povečal v sedmih letih in upamo, da se bo v prihodnje še bolj," je dodal.

Kljub epidemiji sodelovalo 430 organizacij 

Po Dolinškovih besedah je bila raziskava, ki so jo izvedli lani, izjemen podvig glede na okoliščine epidemije, saj je večina ljudi delala od doma. Anketo so namreč izvedli med 430 anketiranimi organizacijami iz petih ključnih področjih z 216 vprašanji v anketi. Da bi lahko izpolnili anketi, so morali sodelovati vsaj trije oddelki v vsaki organizaciji.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok je pozdravil izvedbo raziskave, saj podatki, ki jih prinese, predstavljajo koristno podlago za odločitve. Raziskava sledi tudi smernica evropskega zelenega dogovora. Da bodo nove politike delovale mora javnost sodelovati pri njihovem nastajanju, da jim zaupajo.

"Prednost bo treba dati energetski učinkovitosti, oskrba z energijo pa mora ostati varna in pa tudi cenovno dostopna. Z dokaj preprostimi ukrepi lahko dosežemo velik učinek. Vsak lahko z domačo porabo in spremenjenimi navadami lahko vpliva na skupni padec porabe. Poseben poudarek bo potreben na energetski revščini, ki sedaj ni dovolj izpostavljena," je dodal.

Podjetja premalo informirana o nepovratnih sredstvih Eko sklada

Direktorica Eko Sklada Mojca Vendramin je ob prestavitvi rezultatov dejala, da v javnem sektorju in podjetjih obstaja ogromen potencial za energetsko prenovo. Šele leta 2017 je Eko sklad začel podeljevati nepovratna sredstva javnemu sektorju, dve leti tudi podeljuje nepovratne spodbude podjetjem, na tem področju pa bi bilo treba precej povečati sredstva in pospešiti aktivnosti. "Raziskava Reus je pokazala, da so podjetja premalo informirana o nepovratnih sredstvih, ki so na voljo. Kar tretjina vprašanih je menila, da če bila subvencija na voljo, bi bili zainteresirani za zeleno investicijo.