REUS 2017: Dobra petina razmišlja o prehodu na drugačen način ogrevanja

Po zadnji raziskavi energetske učinkovitosti Slovenije (REUS 2017) dobra petina gospodinjstev razmišlja o prehodu na drugačen način ogrevanja ali dopolnitvi obstoječega načina ogrevanja prostorov, saj jim gretje predstavlja največji strošek za energijo.

Za drugačen način ogrevanja bi se tri petine teh gospodinjstev odločile zaradi znižanja stroškov gretja. Vse več jih motivira tudi zmanjšanje vpliva na okolje, ki ga z gretjem povzročajo. Pogosto pa je razlog za menjavo tudi ugotovitev, da se življenjska doba obstoječega ogrevalnega sistema počasi izteka.

Največ za toplotno črpalko zrak/voda

Med tistimi, ki razmišljajo o prehodu na drugačen način ogrevanja, bi polovica gospodinjstev izbrala centralno ogrevanje. Največ vprašanih – skoraj petina – bi se odločilo za toplotno črpalko (TČ) zrak/voda. Specialni kotel za lesno biomaso bi izbralo 16 odstotkov, sledi TČ zrak/zrak (desetina vprašanih). Toplotno črpalko voda/voda bi izbralo 7 odstotkov in sprejemnike sončne energije 6 odstotkov vprašanih. Slaba petina pa še ne ve, katero ogrevalno napravo bi izbrala.

Pri izbiri naprav za dopolnitev sistema ogrevanja bi jih dobra petina izbrala TČ zrak/voda. Dobra desetina pa bi izbrala sprejemnike sončne energije.

Pri izbiri ogrevalnega sistema je pomembno upoštevati v katerem klimatskem območju živite in ali je vaša bivalna enota v mestnem okolju ali na deželi. V mestnih občinah z odlokom o kakovosti zraka in odlokom o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje določeni načini gretja niso dovoljeni. V določenih primerih je odločitev pogojena z razpoložljivo infrastrukturo, kot je plinski priključek ali možnost priključitve na daljinsko toploto. Pomembni dejavniki pri odločanju pa so lahko tudi bolj osebne narave kot so navade, posebne potrebe in morda omejitve, ki nastopijo z leti.

Kakšni so stroški prehoda?

S stroški prehoda na drugačen način ogrevanja je seznanjena slaba polovica anketiranih, ki o tem razmišljajo. Dobra četrtina ocenjuje, da bodo stroški med 2.501 in 5.000 evri. Slaba četrtina ocenjuje, da bodo stroški do 2.500 evrov. Petina anketiranih ocenjuje, da bodo stroški med 7.501 in 10.000 evri, slaba petina pa, da bodo stroški med 5.001 in 7.500 evri. Dobra desetina anketiranih meni, da bodo stroški višji od 10.000 evrov.

Po nasvet k strokovnjaku zelo redko

Glavni vir informacij o ogrevalnih napravah je svetovni splet. Dobra petina vprašanih se do informacij najraje dokoplje s klikanjem, dobra tretjina jih po nasvet skoči k prijatelju ali znancu, četrtina se jih obrne na trgovca, 16 odstotkov pokliče izvajalca del in monterja, 14 odstotkov pa se pozanima pri ponudniku naprav. Le dobra desetina anketiranih pokliče v energetsko-svetovalne pisarne, kljub brezplačnemu svetovanju. Manj kot desetina vprašanih pa na pomoč pokliče strokovnjaka.

T. S. P.

Specialistka za digitalne vsebine in novinarka tiskane izdaje.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE