Trgovci, ki prodajajo kakav Marsu, Nestleju in drugim velikim podjetjem, kupujejo pridelke, ki jih nezakonito gojijo na zavarovanih območjih Slonokoščene obale, kjer so na ta račun gozdne površine v primerjavi z letom 1960 manjše za več kot 80 odstotkov.

Poceni, nelegalno pridelan kakav se v dobavni verigi pomeša s »čistimi« zrni, zato lahko t.i. »umazan« kakav vsebuje tudi čokolada Milka ali tablica Marsa, saj po navedbah britanskega Guardiana več kot 40 odstotkov vsega kakava prihaja prav iz Slonokoščene obale.

V članku je navedeno, da so časopisni novinarji potovali na Slonokoščeno obalo, kjer so evidentirali krčenje deževnega gozda zaradi nasadov kakava. Kmetje so zavzeli nacionalne parke, ki bi morali biti zaščiteni, medtem ko uradniki za varstvo okolja prejemajo visoke podkupnine, da ne nadzorujejo in preverjajo podjetij, ki kupujejo tamkajšnji kakav.

Mars, Nestle in še nekateri večji proizvajalci in trgovci Guardianovih navedb, da je kakav, posajen na spornih pridelovalnih površinah, šel tudi skozi njihovo dobavno verigo, niso zanikali, čeprav se po njihovih zagotovilih vsi trudijo, da v proizvodnih ne bi bilo »umazanega« kakava.

Približno 70 odstotkov vsega kakava na svetu pridela okoli dva milijona kmetov v pasu med Sierro Leone in Kamerunom, vendar sta Slonokoščena obala in Gana dve največji proizvajalki na svetu, hkrati pa tudi največji žrtvi krčenja gozdov. Zaradi vedno večjega povpraševanja po čokoladi Slonokoščeni obali celo grozi, da bo do leta 2030 ostala brez gozdov. Velika podjetja sicer zatrjujejo, da se zavedajo problema krčenja gozdov, ki ga povzroča proizvodnja kakava ter da se nameravajo posvetiti reševanju tega problema.