Manjša raba fitofarmacevtskih sredstev

Manjša raba fitofarmacevtskih sredstev

Na ministrstvu za kmetijstvo so predstavili nadgradnjo ukrepov za bolj trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev. Kot je dejala državna sekretarka Tanja Strniša, sta glavna cilja omejitev uporabe fitofarmacevtskih sredstev oz. prepoved njihove uporabe na javnih površinah in omejitev dostopa do fitofarmacevtskih sredstev za nepoklicne uporabnike.

Strniša je uvodoma pojasnila, da je Slovenija nacionalni akcijski program za trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev v skladu z evropsko direktivo sprejela že decembra 2012. Ukrepi v programu se nanašajo na izobraževanje, na zagotavljanje informacij uporabnikom, na vlaganje v sodobno opremo z namenom zmanjšanja tveganj zaradi fitofarmacevtskih sredstev in na prenovo zakonodaje za doseganje teh ciljev. Kot je pojasnila, so na področju izobraževanja v skladu s tem programom v letih 2014 in 2015 na novo izobrazili okoli 3800 uporabnikov, obnovitvene tečaje pa je v tem obdobju opravilo okoli 29.300 slušateljev, kar je skoraj polovica vseh, ki imajo izkaznice, s katerimi lahko uporabljajo fitofarmacevtska sredstva kot poklicni uporabniki.

Vzpostavili so tudi smernice za integrirano varstvo rastlin, ki so jih zapisali tudi na portalu. Namen portala je po Strnišinih besedah, da so najbolj ažurne informacije o rabi fitofarmacevtskih sredstev dostopne najširšemu krogu uporabnikov. Za vzpostavitev teh smernic so lani in letos dodatno namenili 130.000 evrov. Novo spletno stran je predstavil Gregor Umek iz Kmetijskega inštituta Slovenije in pojasnil, da so na njem navedeni tako preventivni kot kurativni ukrepi za preprečitev dostopa škodljivih organizmov do rastlin. Stran bo treba po njegovih besedah neprestano nadgrajevati in dopolnjevati. V pomoč uporabnikom so pripravili tudi določevalni ključ za določanja plevelnih vrst.

Strniša je med ukrepi izpostavila še, da so z namenom uporabe okolju in zdravju prijaznih fitofarmacevtskih sredstev že znižali pristojbine za registracijo takih fitofarmacevtskih sredstev, ki so namenjena uporabi v ekološkem kmetijstvu, in sicer s 3200 na 1000 evrov. Dodala je, da so v novem programu predvideli tudi opustitev teh taks za sredstva, ki so namenjena ekološki proizvodnji. Leta 2015 je bila sicer uporaba fitofarmacevtskih sredstev za okoli 10 odstotkov nižja kot leta 2010, je pojasnila Strniša.

Prepoved uporabe herbicidov na javnih površinah

Nacionalni akcijski program po besedah državne sekretarke predvideva, da se omeji uporaba fitofarmacevtskih sredstev oz. konkretno prepove uporaba herbicidov na vseh javnih površinah kot so denimo železnice, ceste, dvorišča in pokopališča, je naštela.

Jernej Drofenik iz Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je pojasnil, da so v Ljubljani že začeli izvajati alternativno zaviranje plevelov, v okviru grobih izračunov pa so stroški okoli 30 odstotkov višji.

Pripravljen je tudi predlog za omejitev dostopa do fitofarmacevtskih sredstev za nepoklicne uporabnike. Za te bodo dostopna samo še sredstva, ki so dovoljena za uporabo v ekološki proizvodnji in še to samo v majhnih embalažah, ki zadostujejo za uporabo na največ 500 kvadratnih metrih, je pojasnila državna sekretarka.

Strniša je pojasnila, da na ministrstvu izvajajo tudi druge ukrepe, med drugim več vlaganj v nova znanja, v nove alternativne metode zaščite rastlin pred škodljivci in v prenos znanja. Za cel skop ukrepov na ministrstvu namenjajo 5,6 milijona evrov.

Na upravi za varno hrano ukrepe pozdravljajo

Direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Janez Posedi je na novinarski konferenci izpostavil, da so na upravi veseli sklepa vlade za ukrepanje v smeri zmanjševanja uporabe fitofarmacevtskih sredstev in da se poišče drugačne pristope pri obvladovanju težav, s katerimi se v kmetijstvu pri pridelavi hrane srečujemo. Cilj je priti do hrane, ki bo v skladu s pričakovanji potrošnikov varna in kot taka tudi razumljena. "To ne pomeni, da danes nimamo varne hrane, ampak pomeni, da se poudarki nanašajo na zadeve, kjer ni zaznanih ali opaznih nekih tveganj. Učinkovine, ki se uporabljajo pri kemičnem zatiranju nimajo nujno nekih negativnih učinkov na ljudi, živali ali okolje, vseeno pa ljudje z razvojem pričakujejo, da se krepijo metode, ki nimajo nobenega ali zanemarljiv vpliv," je pojasnil. Na upravi za varno hrano pričakujejo, da bodo izhodišča, ki so bila pripravljena, šla najprej na strokovno skupino, nato v javno razpravo in da bo vlada ta nacionalni akcijski program sprejela v prvi tretjini ali polovici prihodnjega leta.

T. S. P./STA

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE