Emisije metana so pri kravah veliko večje kot pri drugih živalih – krava lahko v enem dnevu proizvede tudi do 500 litrov tega toplogrednega plina.
6. 10. 2017 | Besedilo: M. W./STA
Ne industrija in promet – vetrovi in riganje grozijo okolju
6. 10. 2017 | Besedilo: M. W./STA
»Proizvodnja kilograma govedine sproži v ozračje toliko CO2, kolikor ga povzroči povprečni evropski avto z 250 kilometri vožnje,« je pred skoraj desetimi leti opozarjal dr. Radžendra Pačauri, takrat glavni strokovnjak za podnebje pri Združenih narodih. Znanstveniki so zdaj ugotovili, da je metan, ki ga z vetrovi in riganjem izločajo govedo in drugi prežvekovalci, pravzaprav prava ekološka bomba.
Nova študija je razkrila, da je ta toplogredni plin še bolj nevaren okolju, kot so predvidevali, in predstavlja dodaten izziv v boju proti globalnemu segrevanju. Revidirani izračuni proizvedenega metana na glavo goveda namreč kažejo, da so bile svetovne količine emisij metana, ki ga proizvaja živina, v letu 2011 za 11 odstotkov višje od ocen, ki temeljijo na podatkih Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC).
Raziskovalka z ameriškega ministrstva za kmetijstvo Julie Wolf, tudi glavna avtorica študije, objavljene v reviji Carbon Balance and Management, je pojasnila, da po svetu narašča število glav živine, kar se povezuje z večjim vnosom hrane in posledično večjimi emisijami metana. Opozorila je tudi, da predhodne ocene, ki so jih izračunali v IPCC (ta sicer deluje pod okriljem Združenih narodov), temeljijo na zastarelih podatkih.
Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije je delež govedoreje v skupnih izpustih toplogrednih plinov pri nas precej manjši kot v svetu – vključno s posrednimi izpusti in izpusti zaradi gnojenja z živinskimi gnojili prispeva govedoreja v Sloveniji okrog šest odstotkov emisij toplogrednih plinov.
Po navedbah IPCC je metan leta 2015 predstavljal približno 16 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov. Ogljikov dioksid, ki se v glavnem sprošča pri nepopolnem zgorevanju fosilnih goriv, pa je odgovoren za več kot tri četrtine emisij, ki segrevajo planet.
Največ metana nastane pri fermentaciji krme v debelem črevesu goveda, kjer številni mikroorganizmi pretvarjajo različne sestavine krme v hlapne maščobne kisline, amonijak in mikrobno maso. Pri tem se razvije tudi precej metana, ki se z izriganimi plini izgublja v ozračje. Metan pa s svojimi dejavnostmi proizvaja tudi človek – v okolje ta plin brez barve in vonja uhaja med proizvodnjo in prevozom premoga, nafte in zlasti zemeljskega plina.