Kot so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je bilo v decembrskem vetrolomu po oceni zavoda za gozdove poškodovanih 2,2 milijona kubičnih metrov drevja.

Največ je poškodovanega drevja v gozdnogospodarskem območju Kočevje (797.000 kubičnih metrov), sledijo gozdnogospodarsko območje Postojna (413.000 kubičnih metrov), gozdnogospodarsko območje Slovenj Gradec (262.000 kubičnih metrov) in gozdnogospodarsko območje Nazarje (262.000 kubičnih metrov).

Med drevesnimi vrstami so najbolj poškodovani iglavci, poškodovane je namreč 90 odstotkov lesne zaloge. Najbolj je bila prizadeta smreka (90 odstotkov vseh iglavcev), sledi jelka (10 odstotkov).

Med listavci po oceni prevladujejo poškodbe bukve, ki je prevladujoča vrsta v lesni zalogi listavcev na prizadetih območjih.

Po vrsti poškodovanosti prevladujejo izruvana drevesa, največ je bilo izruvanih smrek, manj je prelomov drevja. Prelomi so pogostejši pri jelki, zlasti na Postojnskem.

"Vrednost lesne mase izruvanih dreves ni bistveno razvrednotena, nastale pa so večje razvojne motnje v zgradbi in delovanju gozdnih ekosistemov," so poudarili na ministrstvu.

Zavod za gozdove Slovenije je tako pripravil načrt sanacije poškodovanih gozdovih in ga ta teden predložil v potrditev ministrstvu. Načrt sanacije je izdelan za obdobje od leta 2018 do 2022.

Obnova poškodovanih gozdov - naravna in obnova s sajenjem oz. setvijo - je predvidena na 5450 hektarih, od tega je obnova s sadnjo načrtovana na 432 hektarih, za kar bo do leta 2022 treba zagotoviti 920.000 sadik gozdnega drevja.

Skupna vrednost načrtovanih del za sanacijo gozdov je ocenjena na 6,4 milijona evrov, za sofinanciranje načrtovanih del je potrebno zagotoviti 3,7 milijona evrov proračunskih sredstev.

Proračunska sredstva za izvajanje preprečevalnih in preprečevalno-zatiralnih ukrepov ter sredstva za sofinanciranje varstvenih del v gozdovih, za obnovo gozdov po naravnih ujmah in za sanacijo gozdov določa zakon o gozdovih, ukrepi pa so podrobneje določeni v pravilniku o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove. V skladu z evropskimi predpisi se določeni ukrepi obnove gozdov po naravnih ujmah lahko financirajo tudi iz programa razvoja podeželja 2014-2020.

Lastnik gozda je v primeru obnove gozdov po naravnih ujmah upravičen do sofinanciranja gradnje ali rekonstrukcije gozdne ceste, potrebne za izvedbo obnove, gradnjo, rekonstrukcijo ali pripravo gozdne vlake, ki so potrebne za obnovo, priprave površine za obnovo in obnovo s sadnjo ali setvijo, so še navedli na ministrstvu.

Ključno pri izvedbi ukrepov sanacije je, da lastniki posek poškodovanih dreves iglavcev izvedejo čim prej, na po podlubnikih najbolj ogroženih območjih do konca marca, drugod v iglastih gozdovih pa do sredine maja, je ta teden ob robu licitacije lesa v Slovenj Gradcu povedal direktor zavoda za gozdove Damjan Oražem. Ob tem je poudaril, da bodo lastniki gozdov le s pravočasnim spravilom iglavcev iz gozda obvarovali svoj gozd pred novim napadom podlubnikov in ohranili vrednost lesa.