Redno umivanje rok

NIJZ je odsvetoval intenzivno gibanje, športne in rekreativne prereditve na prostem na prašnih površinah, ki so bile pod vplivom požara. Na območjih, onesnaženih s sajami, je treba omejiti stik z zemljo, travo, peskom in prahom. Onesnažene roke in vse druge dele telesa pa je treba temeljito umiti z milom in vodo.

Še posebej je treba zaščititi otroke; ti naj se ne dotikajo zemlje, peska, trave, rastlin in drugih predmetov, ki bi bili lahko onesnaženi. Umazanih rok ne smejo dajati v usta. Po aktivnostih na prostem je z oblek treba stepsti prah in zamenjati obutev. Obrisati je treba tudi hišne ljubljenčke. Tudi v bivalnih prostorih je nujno redno mokro odstranjevati prah. Na NIJZ svetujejo še čiščenje zunanjih površin, ki so bile izpostavljene požaru (okenske police, igrala, stoli, mize).

Kaj narediti z vrtninami

Listnate zelenjave, kot so solata, radič, blitva, špinača, rukola, peteršilj, listnata zelena, začimbe, druga zelišča in paprike ne uporabljajte, svetujejo na NIJZ. »Porežite oziroma poberite jih in zavrzite med komunalne odpadke (ne v kompost ali med biološke odpadke) oziroma skladno z navodili komunalnega podjetja,« so še opozorili. Odsvetovana je tudi uporaba stročjega fižola, razen če dozori v zrnje.

»Plodovke in sadje, ki ga je mogoče lupiti – kumare, bučke, jajčevce, paradižnik, breskve, jabolka – pred uživanjem temeljito operite in olupite, pri zelju in ohrovtu pa odstranite zunanje liste. Olupki niso primerni za krmo živali ali kompostiranje,« so še dodali. Tudi podzemna in korenasta zelenjava (krompir, korenje, gomoljna zelena, česen in čebula) je po temeljitem pranju in lupljenju primerna za uživanje, so še navedli na NIJZ.