V ponedeljek je v vseh večjih evropskih mestih začel hkrati potekati Evropski teden mobilnosti pod geslom Naše ulice, naše odločitve. V slovenskem nacionalnem inštitutu za javno zdravje so ob tem opozorili, da je onesnaženost zraka zaradi prometa pri nas pereč problem. Tudi drugje po svetu onesnaženost zraka ogroža zdravje ljudi. Predvsem se v zvezi z onesnaženostjo zdravja povečujejo bolezni dihal, srca in ožilja. V evropskih mestih je tako kar 90 odstotkov prebivalstva  izpostavljenega prekomernim vrednostim atmosferskih delcev.

Zdravstveno stanje prebivalcev mest se pa ni slabše zgolj zaradi kakovosti zraka, ki ga vdihavamo, temveč promet predstavlja tudi druge težave. Inštitut za javno zdravje tako opozarja, da na posameznikovo zdravstveno stanje vpliva tudi prekomerna izpostavljenost hrupu cestnega prometa. Po podatkih inštituta vsako leto v Evropi zaradi posledic onesnaženega zraka umre nekje od 40.000 do 130.000 prebivalcev. Prav zato je po njihovem mnenju nujno potrebno nekaj spremeniti in sprejeti bolj učinkovite ukrepe za zaščito ljudi in njihovega zdravja. Ljudje sami pa si lahko pomagajo k boljšemu počutju predvsem s telesno aktivnostjo kot je pešačenje ali kolesarjenje.

Zaradi resnosti problematike je Ministrstvo za zdravje ob Evropskem tednu mobilnosti pozvalo vse prebivalce Slovenije, da prispevajo kolikor je v njihovi moči, da bo manj onesnaženja in hrupa. Še posebej pa so pozvali predstavnike vrtcev, šol, občin in zdravstvenih institucij, da spodbujajo druge oblike prevoza in iščejo bolj trajnostne načine mobilnosti zaposlenih, občanov in uporabnikov njihovih storitev. Predvsem večji kraji bi morali razmisliti kako infrastrukturo za kolesarje in pešce narediti čim bolj privlačno za širši sloj prebivalstva. Prav tako pa čim bolj urediti javni promet.

Podatki kažejo, da ima samo v Ljubljani zaradi prebivanja ob prometni cesti, 12 odstotkov vseh otrok starih do 17 let, težave z astmo. Prav tako pa se 19 odstotkov ljudi starejši od 65 let zaradi onesnaženosti zaradi prometa ubada s kroničnimi pljučnimi boleznimi. Tudi 29 odstotkov starejših od 65 let, ki se spopadajo z boleznimi srca in ožilja, ne bi imelo težav, če ne bi živeli ob prometnici. Da je potrebno nekaj storiti s prometom v mestu kaže tudi podatek, da že malenkost manjša koncentracija prašnih delcev v zraku zmanjša obolevnost in umrljivost zaradi onesnaženega zraka. Če bi v Ljubljani zmanjšali onesnaženost zraka s prašnimi delci zgolj za pet mikro gramov na kubični meter, bi na leto umrlo 65 ljudi manj.