Večinoma gre za smrečice, zrasle v gozdovih, na zaraščajočih se kmetijskih površinah, pod daljnovodi, tudi v namenskih nasadih zunaj gozda. Posekane so bile brez škode za gozd, največ je navadne smreke, manj je jelke in bora, pravijo na Zavodu za gozdove Slovenije. Drevesca morajo biti med prevozom in na trgu označena s plombo. Plombe izdaja Zavod za gozdove Slovenije.

Drevesca lahko pridobivajo le lastniki gozdov ali pa so pridobljene iz namenskih nasadov. Lastniki gozdov dobijo manjše število nalepk (do 25) pri zavodu za gozdove brezplačno, za večje število morajo odšteti po 27 centov na nalepko. V gozdu se lahko okrasna drevesa sekajo le na podlagi odločbe, ki jo lastniku gozda izda zavod za gozdove, v njej pa so zapisane tudi usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc na gozdu neškodljiv način.

Omejitve so postavljene tudi za nabiranje mahov, ki se v tem času uporabljajo za postavitev jaslic. Tega lahko pridobivamo v gozdu v omejenih količinah tako, da na isti površini odvzamemo največ petino vsega mahu. Za nadzor nad pridelavo okrasnih drevesc in pridobivanjem mahov je odgovorna gozdarska inšpekcija.

Da bi lahko čim dlje uživali v zelenem okrasju, je domače drevesce najbolje postaviti v stojalo, ki ga lahko napolnimo z vodo. Ko bo odslužilo svojemu namenu, drevesce razrežemo in odložimo v zabojnik za organske odpadke ali pa ga sežgemo v kuriščih, svetujejo na zavodu za gozdove. Tako bomo poskrbeli, da bo drevesce v celotnem življenjskem ciklu prijazno do okolja.

Tega pa nikakor ne moremo trditi za plastične smrečice, ki v celotnem življenjskem krogu močno obremenjujejo okolje: izdelane so iz polivinilklorida, ki ga pridobivajo iz fosilnih goriv, za njihovo izdelavo pa porabijo ogromne količine vode. Poleg tega so večinoma izdelane na Kitajskem, kar pomeni, da okolje močno onesnažujejo tudi s transportom. Umetno smrečico lahko uporabimo večkrat, a kaj, ko se trendi hitro spreminjajo in bo marsikdo letos kupljeno drevesce uporabil le enkrat, prihodnje leto bo kupil novo, drugačno. Staro je sicer mogoče ponovno uporabiti za izdelavo adventnega venčka, denimo, a se tega loti le malokdo. Strokovnjaki so izračunali, da bi morali eno umetno drevesce uporabljati vsaj deset let, če bi želeli približno izenačiti njen vpliv na okolje z desetimi naravnimi drevesci.

Umetne smrečice pri nas večinoma pristanejo na odlagališčih. Še uporabnega drevesca iz umetne mase bodo zelo veseli v Centru ponovne uporabe na Povšetovo 4, lahko ga odpeljemo tudi v zbirni center in odložimo v poseben, ponovni uporabi namenjen kotiček. Enako velja za lučke in okraske, ki jih ne potrebujemo več oziroma smo se jih naveličali.