Fosilna goriva se morda zdijo poceni vir energije, a s sabo prinašajo prikrite stroške, ki jih plačuje družba – od škode zaradi ekstremnih vremenskih pojavov do suš in vpliva na prehransko varnost ter preskrbo z vodo.

V poročilu, ki ga je sestavilo 13 vodilnih ekonomistov iz devetih držav in je nastalo v okviru lani oblikovane Koalicije za ceno ogljika, je med drugim zapisano, da bi morali izpuste ogljikovega dioksida do leta 2020 ovrednotiti z od 40 do 80 dolarjev na tono, če bi želeli resnično preusmeriti investicije od umazanih fosilnih goriv k čistejši energiji. Do leta 2030 bi se morala cena nato zvišati na od 50 do 100 dolarjev na tono, če želi svet doseči zastavljeni cilj v pariškem sporazumu – omejitev dviga globalne temperature občutno pod dve stopinji Celzija.

Oblika obremenitve je lahko različna glede na nacionalne in lokalne okoliščine, a »dobro oblikovan sistem cen ogljika je nepogrešljiv del strategije za zmanjšanje izpustov na učinkovit način«, so poudarili strokovnjaki.
Obremenitve ogljika, kot sta ogljični davek ali sistem trgovanja z izpusti, lahko prinesejo prihodke, ki jih lahko države uporabijo za spodbujanje zelene rasti. Med možnostmi omenjajo davčne olajšave za gospodinjstva in podjetja, podporo ranljivejšim skupinam, razvoj zelenih tehnologij in vlaganje v storitve, kot so preskrba z energijo in vodo.

Ceno ogljika so do zdaj že določili ali pa bodo to kmalu storili v 42 državah sveta. Po podatkih Svetovne banke je obdavčenih oziroma z dajatvijo obremenjenih le okrog 15 odstotkov vseh svetovnih izpustov toplogrednih plinov. Večinoma se cene gibljejo pod mejo 10 dolarjev za tono. V sistemu trgovanja z emisijami EU je cena ogljika pod šestimi dolarji, v Kaliforniji pa se v podobnem sistemu giblje pod 14 dolarji.