Tako kot pri večini posegov ali ukrepov, ki jih je treba izvesti za boljšo energijsko učinkovitost hiše, tudi na vprašanje, ali je uporaba toplotne črpalke za ogrevanje prostorov in sanitarne vode v starejših hišah smiselna in učinkovita, ni univerzalnega odgovora. Ne moremo postaviti meje in reči, da je to dobra izbira v stavbah, ki za ogrevanje na primer ne potrebujejo več kot 100 kWh/m2 energije na leto, v bolj potratnih pa se ne splača. Ali pa, da je gospodaren le nakup toplotne črpalke, katere moč ni večja na primer od 12 kW. Vse je odvisno od razmer v posamezni hiši, njene energijske učinkovitosti, lokacije oziroma najnižjih temperatur, ki jih lahko pričakujemo pozimi, od velikosti ogrevanih prostorov, števila članov gospodinjstva in še česa, pravi mag. Miha Praznik z Gradbenega inštituta ZRMK, vodja energetskosvetovalne mreže Ensvet. Z njim se strinja tudi Janez Klemen Knific iz podjetja Ecop Agent, kjer med drugim pripravljajo projekte in montirajo toplotne črpalke. Dodaja še, da je treba pri smiselnosti vgradnje tega načina ogrevanja upoštevati še vir toplote, ki ga naprava lahko izkorišča, in temperaturni režim ogrevalnega kroga. Od vseh naštetih dejavnikov je odvisno, kolikšno moč toplotne črpalke bomo potrebovali in koliko ur na leto bo obratovala, pri tem pa velja, da je učinkovitost naprave večja, če več časa deluje s polno močjo oziroma če deluje večje število ur, še pojasni Praznik. Prav tako je treba upoštevati naložbo, njena višina raste z močjo naprave, višja investicija pa pomeni daljšo dobo vračila, zato je za čim prejšnje vračilo sredstev nujna čim večja proizvodnja toplote ali hladilne energije, še doda sogovornik.

Starejša hiša se hitro odzove na nizke temperature

Ko Miha Praznik razlaga o gospodarnosti naložbe v toplotno črpalko, najprej hiše razdeli na toplotno dovolj izolirane oziroma energijsko učinkovite in tiste, ki na zunanjem ovoju nimajo toplotne izolacije, njihova okna pa so prvotna in toplotno slabo izolativna. Toplotna izolativnost stavbe je bistvena, meni, saj je ogrevalni sistem le prilagojen oziroma je posledica energijske učinkovitosti stavbnega ovoja. Vse ogrevalne naprave, ne glede na to, za katero vrsto gre in kateri energent uporabljajo, morajo biti dimenzionirane tako, da so tudi v najbolj mrzlih dneh leta sposobne zagotoviti dovolj toplote. V toplotno izoliranih hišah to ni težava, saj so, prvič, naprave zaradi manjših toplotnih potreb lahko manjše moči, in drugič, hiša se na ekstremne zunanje temperature ne odzove v kratkem času, na primer čez noč. Na tako imenovane temperaturne konice, ko se pozimi zunaj nekajkrat ohladi krepko pod ledišče, se izolirana hiša odzove šele v nekaj dneh, torej se nekaj dni ne bo bistveno ohladila in potrebovala bistveno več toplote za primerno bivalno ugodje, razloži sogovornik. Zaradi nekaj krajših konic v takšni hiši ni potrebna bistveno večja moč toplotne črpalke.

Nasprotno pa se neizolirana hiša s slabim stavbnim pohištvom na ekstremne temperature odzove že čez noč. Popolnoma se ohladi, in če jo želimo ogreti na želeno temperaturo, mora toplotna črpalka nadomestiti veliko več toplotnih izgub, za kar pa mora imeti ustrezno večjo moč. Vendar bo ta izkoriščena le nekajkrat na leto, pravi Praznik, večji del ogrevalne sezone pa bo delovala z manjšo močjo in zato bo tudi manj učinkovita. To je tako, kot če bi zaradi dva- ali trikratnega odvoza večjih kosov odpadne opreme ali materiala, ki se nam nabere pri hiši, namesto osebnega kupili poltovorno ali tovorno vozilo, ki ga večji del leta sploh ne bi potrebovali, nakup toplotne črpalke velike moči za ogrevanje neizolirane hiše slikovito primerja Praznik.

Toplotna črpalka in obstoječi kotel

Lastniki takšnih hiš imajo dve možnosti, pravita sogovornika. Prva in dolgoročno najbolj smiselna je ta, da ugriznejo v kislo jabolko in hišo najprej energijsko obnovijo, torej zadosti toplotno izolirajo zunanji ovoj stavbe s streho vred in zamenjajo stavbno pohištvo. S tem bodo potrebe po toploti toliko zmanjšali, da bo za ogrevanje primerna toplotna črpalka manjše moči. Naložba vanjo bo manjša, njena učinkovitost pa večja, saj bo delovala na nižji temperaturi in zaradi manjše moči več ur. Druga možnost, ki je zelo verjetna za večino, pa je, da toplotno črpalko povežejo z obstoječim kotlom, če ta ni v zelo slabem stanju. Če menijo, da bo kotel lahko deloval vsaj še nekaj let, potem je ta kombinacija lahko zelo dobra, pravita Praznik in Knific. V prehodnih obdobjih oziroma dokler zunanje temperature ne padejo pod ničlo, kar je še posebno pomembno pri napravah zrak/voda, bo vso potrebno toploto (za prostore in toplo vodo) zagotovila toplotna črpalka, v konicah pa se bo zaradi pomanjkanja toplotne moči samodejno vključil obstoječi kotel. Naložba v toplotno črpalko, ki bo lahko manjše moči, bo nižja in velik del ogrevalne sezone se bodo greli razmeroma poceni, vsekakor ceneje kot s kurilnim oljem ali zemeljskim plinom, pravi sogovornik. V prihodnjih letih lahko prihranke pri energiji postopoma namenijo na primer za nova okna, izolacijo fasade in strehe. Ko bo vse obnovljeno, pa bo toplotna črpalka lahko sama zagotovila dovolj toplote in stari kotel bo odveč, še doda. Izbiramo lahko med različnimi viri toplote, ki jih bo izkoriščala toplotna črpalka, odvisno od tega, kaj imamo na voljo. Ob tem pa je treba upoštevati tudi višino naložbe in učinkovitost sistema. Naložba je višja pri napravah zemlja/voda in voda/voda, vendar imata ti dve različici druge prednosti pred cenejšo napravo zrak/voda. Treba je upoštevati vse prednosti in slabosti ter izračunati, v katerem primeru se račun izide, pravi Praznik. Morda je bolje izbrati cenejšo in nekoliko manj učinkovito toplotno črpalko zrak/voda, sredstva, ki bi jih sicer porabili za gradbena dela, ki so nujna pri izkoriščanju toplote zemlje, ali za vrtanje vrtin za izkoriščanje podtalnice, pa nameniti za energijsko sanacijo hiše.

Če obstoječi kotel ne bo mogel dovolj učinkovito delovati še nekaj let in ga je treba nujno zamenjati, lastnik hiše pa nima sredstev za energijsko sanacijo, potem Praznik svetuje, da izbere nov sodobnejši kotel na isti energent ali kotel na polena ali pelete, nikakor pa samostojne toplotne črpalke. Tudi Knific pri pripravah projektov ob menjavi ali posodobitvi ogrevalnega sistema svetuje enako. Še zlasti to velja za večje hiše, v katerih je malo stanovalcev, dodaja.

Visokotemperaturne toplotne črpalke so lahko rešitev

Ne glede na to, ali oziroma koliko je hiša energijsko učinkovita, Praznik dodaja, da na smiselnost vgradnje toplotne črpalke lahko vplivata tudi velikost ogrevanih prostorov in število članov gospodinjstva. V tipičnih družinskih hišah, ki so velike 200 in več kvadratnih metrov, Praznik odsvetuje samostojno uporabo toplote črpalke in iz prej navedenih razlogov priporoča najprej energijsko sanacijo. V hišah, kjer je zaradi na primer večjega števila članov gospodinjstva velika tudi potreba po topli sanitarni vodi, pa bi lahko zunaj ogrevalne sezone in v primeru višje cene toplote iz kurilne naprave uporabili toplotno črpalko za pripravo sanitarne tople vode. Razlika naj ne bi bila tako očitna, če se v manjši energijsko neobnovljeni hiši odločimo za visokotemperaturno toplotno črpalko. Manjša ko je hiša, bolj je lahko uporaba toplotne črpalke gospodarna, saj ima taka stavba kljub nekajdnevnim temperaturnim konicam v povprečju majhne toplotne potrebe. Za ogrevanje prostorov in tople vode lahko uporabimo isto napravo. Pri ogrevanju prostorov bo delovala optimalno, pri ogrevanju sanitarne vode pa nekoliko manj, vendar še vedno dovolj učinkovito, pravi Praznik in doda, da govori o objektih, ki na leto ne porabijo več kot 1500 litrov kurilnega olja oziroma njegovega ekvivalenta. Visokotemperaturne toplotne črpalke so učinkovite tudi v povezavi z radiatorskim sistemom, ki ga ima večina starejših stavb.

Račun za elektriko je lahko visok

Zadnji dejavnik, vendar zato nič manj pomemben, je cena električne energije, pravi Praznik. Zaradi premalo učinkovite toplotne črpalke ali preprosto zato, ker je njena moč velika, bomo porabili precej električne energije, zato bomo plačevali tudi višjo ceno za vsako porabljeno kilovatno uro. Vedeti je treba, da cena ne bo višja le za elektriko, ki jo porabi toplotna črpalka, temveč za vse električne porabnike v hiši. Dokler je cena kilovatne ure toplote, pridobljene s toplotno črpalko, nižja od kilovatne ure toplote na primer iz kurilnega olja ali zemeljskega plina, potem je pod prej navedenimi pogoji uporaba toplotne črpalke lahko smiselna, vendar se račun ob morebitnem povišanju cene elektrike utegne prevesiti v nasprotno smer in za lastnika hiše ne bo več ugoden, opozarja tudi Knific.