Pred kratkim smo v prilogi Deloindom pisali o lastniku stanovanja v večstanovanjski stavbi, kjer so korekturne faktorje, na podlagi katerih se izenačujejo vplivi neugodne lege stanovanj, določili na podlagi izkustvene metode v primerljivih stavbah. Že v lanski ogrevalni sezoni se je izkazalo, da bi bilo treba korekturne faktorje spremeniti, saj je bralec za ogrevanje svojega stanovanja nad neizolirano kletjo plačeval dvakrat več kot lastnik stanovanja v izolirani mansardi. Tako upravnik kot podjetje, ki je namestilo delilnike, sta preostalim etažnim lastnikom pojasnila, da je treba faktorje spremeniti, saj so odstopanja prevelika, etažni lastniki pa o tem nočejo slišati ničesar. In ker je za spremembo potrebno 50-odstotno soglasje etažnih lastnikov, se je bralec znašel v slepi ulici.

Kaj lahko stori, da bi bili stroški za ogrevanje bolj pravično porazdeljeni, smo takrat povprašali druge upravnike, ki so se strinjali, da je določanje korekturnih faktorjev proces, ki lahko traja več let (njihove odgovore najdete na tej povezavi). Nekaj vprašanj smo naslovili tudi na energetsko inšpekcijo oziroma na ministrstvo za infrastrukturo in prostor, od koder pa so nam odgovorili šele po zaključku redakcije.

Kakor pravijo je, lastniki posameznih delov v skladu s 4. členom pravilnika o delitvi stroškov odločajo o vrsti in tipu delilnikov ter o različnih parametrih, kot so začetek in trajanje obračunskega obdobja, ugotovitve o velikosti in deležu ogrevanih površin posameznih delov, višina korekturnih faktorjev za  izenačitev vpliva lege, delež stroškov za ogrevanje oziroma pripravo tople vode, ki se razdeli na podlagi porabniških deležev in podobno. Na ministrstvu poudarjajo, da se delitev in obračun stroškov za toploto ne moreta izvajati v skladu s pravilnikom o delitvi stroškov, če niso določeni vsi parametri za delitev in obračun.

Če ne gre drugače, pa po sodni poti
Prvi odstavek 14. člena pravilnika o delitvi stroškov določa, da se pri korekciji porabniških deležev zaradi vpliva lege posameznega dela stavbe uporabijo korekturni faktorji, ki se določijo na podlagi celotnih toplotnih izgub posameznih delov stavbe, določenih v projektu centralnega ogrevanja ali na podlagi standarda SIST EN 12831, oziroma korekturni faktorji, ki temeljijo na vrednostih, pridobljenih v praksi na primerljivih stavbah, ob upoštevanju pravil tehnike.

Ker vse obstoječe stavbe nimajo projekta centralnega ogrevanja, je predvidena druga možnost za določitev korekturnih faktorjev in sicer določitev toplotnih izgub posameznih delov stavbe na osnovi standarda SIST EN 12831. Ker bi bil izračun toplotnih izgub stavbe na podlagi navedenega standarda v večini stavb nerazumno velik strošek, pravilnik dopušča tudi tretjo možnost za določitev korekturnih faktorjev, in sicer na podlagi vrednosti, pridobljenih v praksi na primerljivih stavbah.

Korekturni faktorji za izenačitev vpliva lege posameznih delov v stavbi glede na njihove potrebe po toploti so eden izmed parametrov, o katerih v skladu s 4. členom pravilnika o delitvi stroškov odločajo etažni lastniki. Če se lastniki ne morejo dogovoriti o spremembi korekturnih faktorjev, bralcu preostane le sodna pot, pravijo na ministrstvu. Le tako lahko namreč doseže spremembo sporazuma o načinu delitve stroškov ogrevanja in s tem korekturnih faktorjev.

Etažni lastnik ima pravico do vpogleda v vse podatke in izračune
Kaj pa lahko storijo etažni lastnik, če jim upravnik kljub vgrajenim delilnikom toplote še vedno ne posreduje obračuna porabljene toplote po delilnikih, stanovalcem pa ne omogoči kontakta s podjetjem, ki odčitava meritve? Na ministrstvu odgovarjajo, da obveznost obračuna stroškov za toploto v večstanovanjskih stavbah in drugih stavbah z najmanj štirimi posameznimi deli, ki se oskrbujejo s toploto iz skupnega sistema za ogrevanje, določa 94. člen energetskega zakona. Delitev in obračun stroškov za toploto pa se izvajata po pravilniku o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli.

Poudarjajo, da je v 21. členu jasno določeno, da mora izvajalec delitve etažnemu lastniku na njegovo zahtevo omogočiti vpogled v vse podatke in izračune, ki so bili podlaga za delitev stroškov za toploto. V 22. členu je enaka obveznost določena tudi za izvajalca obračuna; to funkcijo v večini primerov opravlja upravnik večstanovanjske stavbe. Če izvajalec delitve in izvajalec obračuna (največkrat je to upravnik) etažnemu lastniku tega omogočita, ravnata v nasprotju z določbami pravilnika, v tem primeru pa načeloma lahko ukrepa inšpektorat, pojasnjujejo na ministrstvu.  Energetski zakon v 113.e členu določa globo 1200 evrov, s katero se kaznuje za prekršek dobavitelj toplote, če stroškov toplote ne obračunava po dejanski porabi za vsak posamezni del stavbe v skladu s predpisom iz prvega odstavka 94. člena energetskega zakona, to je pravilnik o delitvi stroškov.

Isti člen še določa, nadaljujejo na ministrstvu, da se z globo 200 evrov kaznuje lastnike posameznih delov, če ne vgradijo merilnih naprav (delilnikov), kot to zahteva 94. člen energetskega zakona. Z globo 1200 evrov (113.f člen) pa se kaznuje tudi izvajalec delitve in obračuna stroškov za toploto v večstanovanjski stavbi, če ravna v nasprotju s predpisom iz prvega odstavka 94. člena energetskega zakona, to je pravilnik o delitvi stroškov.