Med seboj združljivi materiali

Napaka: Za izvedbo toplotnoizolativnega fasadnega sistema je treba uporabiti med seboj združljive materiale, ki jih predpiše proizvajalec sistema. Med samograditelji pa se najde tudi kakšen, ki eno steno obloži tudi z dvema različnima izolacijskima materialoma. Že mogoče, da je v tistem trenutku prihranil kakšen evro, ker je od prijatelja zastonj dobil nekaj kvadratnih metrov toplotne izolacije, dolgoročno pa si je naredil medvedjo uslugo, saj se različni materiali ob različnih vremenskih razmerah različno obnašajo – prej ali slej se bodo na fasadi pojavile lise in razpoke.

Rešitev: Da se izognemo težavam, za toplotno izolacijo fasade vedno uporabimo le en izolacijski material. Ne glede na to, za kateri fasadni sistem smo se odločili, je zelo pomembno, da so vse njegove komponente med seboj združ­ljive in vgrajene pravilno, po priporočilih in navodilih proizvajalcev. Vsi materiali morajo imeti evropsko tehnično soglasje (ETA), to je tudi pogoj za pridobitev subvencije Eko sklada. V certifikatu ETA 004, ki ga mora imeti vsak fasadni sistem, sta navedeni tudi vrsta in kakovost lepila, ki ga lahko uporabljamo za vgradnjo določenega sistema.

Napačno pritrjevanje izolacijskega materiala

Napaka: Zgolj točkovni nanos lepila na izolacijsko ploščo ne zagotavlja pravilnega oprijema in stabilnosti plošče, zato ga ne priporoča več noben proizvajalec niti tehnična smernica.

Rešitev: V skladu s tehničnimi smernicami se za izvedbo najbolj razširjenih kontaktnih fasad priporoča pasovno nanašanje lepila po obodu plošče, nato pa še linijski ali točkovni nanos dodatnega lepila na dveh ali treh mestih po sredini. S tem je zagotovljen dober oprijem plošče na podlago, prav tako njena stabilnost v življenjski dobi. Poleg tega je onemogočen dvig zraka za ploščami in s tem uhajanje toplote. Če smo uporabili lamelne plošče iz kamene volne, lahko lepilo nanje nanašamo tudi po vsej površini. Pri linijsko-točkovnem lepljenju mora stična površina po namestitvi plošče zavzemati vsaj 40 odstotkov njene površine, pri površinskem pa vsaj 80 odstotkov. Sidranje fasadnih plošč pri družinskih hišah običajno ni potrebno, če pa ga že izvajamo, je treba za glavo sidra izrezati dva do tri centimetre globoko luknjo. Po montaži prekrijemo vrh sidra z izvrtanim materialom, da je na fasadi enoten material. Če fasado oblagamo s termoizolacijskimi ploščami (optimalne so s preklopom), te lepimo le zadaj, nikoli na robovih, robovi pa se morajo natančno stikati. V nasprotnem gre v reže lepilo iz prve plasti zaključka fasade.

Plesen zaradi neizolirane fasade

Napaka: Če na fasadi ni toplotne izolacije ali pa je izvedeno pomanjkljivo in nekakovostno, se na notranjih stenah v bivalnih prostorih prej ali slej pojavi plesen.

Rešitev: Najbolj učinkovita rešitev je seveda izvedba toplotnoizolativne fasade, a je v danem trenutku za marsikoga prevelik finančni zalogaj. Cenejša, a le začasna rešitev je odmik pohištva od stene in stropa, na katerih se je pojavila plesen, za vsaj pet centimetrov. S tem omogočimo kroženje zraka, ki pa ga je treba, če je preveč vlažen, odvesti iz bivalnih prostorov – z rednim in pravilnim zračenjem ali z lokalnimi rekuperatorji.

Neizolirani podzidek

Napaka: Med pogostejšimi napakami, ki jih delajo graditelji oziroma izvajalci, velja omeniti neizoliran podzidek (cokel), katerega posledica sta toplotni most na tem mestu in plesen v bivalnih prostorih, saj skozi betonski temelj in neizolirani podzidek v bivalne prostore prehaja mraz.

Rešitev: Podzidek, nad katerim so bivalni, torej ogrevani prostori, mora biti vedno toplotno izoliran, pri čemer je pomembno, da toplotna izolacija sega najmanj pol metra čez njegovo višino. Samo po sebi je razumljivo, da je za učinkovito rešitev potrebna tudi toplotna izolacija temeljev, in sicer pol metra v globino, debelina izolacije pa naj bi bila enaka kot na fasadi.

Med stopnicami in zidom ni izolacije

Napaka: Če so stopnice ob hiši vpete neposred­no v zunanji zid in od njega niso toplotno ločene, delujejo kot hladilno rebro, stik pa je mesto toplotnega mostu.

Rešitev: Idealno bi bilo, če bi na to mislili že pred vgradnjo in stopnice načrtovali tako, da bi bile vpete le v zgornji podest in temelj, med njimi in zidom pa bi pustili dovolj prostora za vgradnjo toplotne izolacije (uporabiti je treba ekstrudirani polistiren). Sanacija že narejene napake je bolj zapletena: na stiku z zidom bi jih morali odrezati za toliko centimetrov, kolikor bo oziroma je debela toplotna izolacija na fasadi. Enako velja za zabetonirane ali tlakovane pločnike ob hiši – pločnik in zid morata biti toplotno ločena.

Neizolirana elektroomarica

Napaka: Elektroomarica brez toplotne izolacije oslabi toplotni ovoj, na mestih stikanja z zidom nastane toplotni most, ki v bivalnih prostorih povzroča razvoj plesni.

Rešitev: Vse omarice in druge podobne pritikline na fasadi bi morale biti ustrezno toplot­no izolirane. Najbolje je, da odprtino pred montažo toplotno izoliramo. Če tega nismo naredili, se bo treba zadovoljiti z manj učinkovito rešitvijo – omarico prekrijemo s pokrovom iz toplotnoizolacijskega materiala, ki ga po potrebi lahko snamemo in tako omogočimo dostop do omarice.