Kakovost zraka v letu 2015 je bila po predhodni oceni Agencije RS za okolje (Arso) slabša kot v letu 2014. "Slabša kakovost je povezana predvsem s slabšimi meteorološkimi pogoji. Leto 2014 je bilo izredno namočeno," je na novinarski konferenci v Ljubljani dejala Janja Turšič iz Arsa.

Glavna težava v poletnem času je ozon, ta onesnaženost pa ima regionalni značaj z velikim vplivom čezmejnega prenosa, in sicer iz Padske nižine. Dovoljene vrednosti so največkrat presežene v Kopru in Novi Gorici, najvišje povprečne koncentracije pa beležijo na Krvavcu.

V zimskem času je največja težava onesnaženost z delci PM 10, ki je posledica lokalnih izpustov in neugodnih vremenskih razmer. Lani je bilo število preseganj dnevne mejne vrednosti teh delcev nad dopustno na šestih merilnih mestih, letna mejna vrednost pa ni bila presežena na nobenem merilnem mestu.

Največkrat so bile dnevne mejne vrednosti presežene v Celju in Zasavju, pa tudi v Murski Soboti, Ljubljani in Novem mestu. K izpustom največ, skoraj dve tretjini, prispevajo individualna kurišča, z okoli 15 odstotki sledi promet, je povedala Turšičeva.

"Tudi leto 2016 smo začeli zelo slabo," so ugotovili na Arsu, kjer glede na vreme pričakujejo, da bo tudi ta teden prišlo do preseganj dovoljenih koncentracij.

Arso v dneh, ko je napovedana velika verjetnost preseganja mejnih vrednosti, prebivalcem priporoča, naj ne kurijo lesa v pečeh in kamnih, če imajo druge možnosti ogrevanja, naj zmanjšajo ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov, naj namesto osebnih vozil uporabljajo javni prevoz in naj ne kurijo na prostem.

"Od časa ekonomske krize ugotavljamo, da čedalje več ljudi za gorivo uporablja les ali celo odpadke," je dejala generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu Tanja Bolte.

Poleg pravilno vgrajene kurilne naprave in njene uporabe skladno z navodili proizvajalca je za pravilno kurjenje pomembno, da je les čim manj vlažen in da so polena približno enake velikosti. Ne sme se kuriti lesnih odpadkov, ki vsebujejo lepila, barve ali lak, plastičnih ali kuhinjskih odpadkov, tiskanega papirja, odpadnih motornih olj, pnevmatik,je navedla.

Boltetova je povedala, da so za vsa območja v Sloveniji sprejeti programi ukrepov, vlada je tudi že potrdila finančni načrt Eko sklada za letos, ki bo razpisal za 50 milijonov evrov spodbud.

Ukrepom - med drugim za toplotno izolacijo stavb, vgradnjo učinkovitih kurilnih naprav in toplotnih črpalk ter uporabo skupnih kotlovnic za več stavb - so letos dodali spodbude za priklop na daljinsko ogrevanje, kjer je to mogoče.

Boltetova je poudarila, da ne more vsega narediti država s financiranjem, ampak lahko v največji meri k boljši kakovosti zraka prispevajo prebivalci. "Dobili smo informacije, da v nekaterih občinah ljudje ne želijo več plačevati komunale, ker vse odpadke skurijo v kurilnih napravah," je ponazorila.

Ministrstvo je danes znova poudarilo, da je bil sistem dimnikarskih storitev podaljšan do konca leta 2016, tako da imajo uporabniki kurilnih naprav enake obveznosti, kot so jih imeli doslej. Novi predlog zakona naj bi bil pripravljen letos, več pa Boltetova ni mogla povedati, ker še zbirajo predloge in pripombe, ki so bile podane na osnutek zakona, ki je bil v javni razpravi.