Največ toplogrednih plinov izpušča v okolje področje energetika, v katero je zajeta poraba goriv pri proizvodnji energije, v predelovalni industriji in gradbeništvu, prometu in drugih sektorjih. To področje je k skupni količini emisij v letu 2013 prispevalo skoraj 82 odstotkov vseh izpustov - vendar za skoraj pet odstotkov manj kot v letu 2012.

Sledila so področja kmetijstvo, iz katerega je izviralo devet odstotkov vseh emisij, industrijski procesi (šest odstotkov) in odpadki (trije odstotki).

K skupni količini emisij toplogrednih plinov je v letu 2013 prispeval največji delež ogljikov dioksid (več kot 83 odstotkov), ki nastaja predvsem pri zgorevanju goriv. Sledila sta metan (prispeval je skoraj 11 odstotkov) in didušikov oksid (štiri odstotke), ki večinoma nastajata v kmetijstvu in na odlagališčih odpadkov.

Skupaj manj kot dva odstotka pa so prispevale emisije fluoriranih ogljikovodikov, perfluoriranih ogljikovodikov in žveplovega heksafluorida. Količine teh toplogrednih plinov so sicer zelo majhne, vendar pa imajo zelo visok toplogredni učinek.

Statistični urad je ta teden razkril tudi skupno vrednost izdatkov za varstvo okolja v letu 2013. Izdatki so znašali 268,15 milijona evrov, kar je predstavljalo 0,75 odstotka bruto domačega proizvoda. Glede na prejšnje leto so se izdatki zvišali za več kot pet odstotkov.