Po besedah generalnega direktorja direktorata za energijo na ministrstvu Danijela Levičarja se novosti ne bodo nanašale na stavbe, kjer sistem deluje zadovoljivo. Spremembe pravilnika namreč odpravljajo pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri tistem, ki je začel veljati lansko jesen. Novosti so pripravili na podlagi analize stanja na terenu, ki jo je za njih pripravil Gradbeni inštitut ZRMK.

Glavna novost bo na področju obračunavanja stroškov po podatkih iz delilnikov. Medtem ko sedaj velja, da se stroški v primeru, ko je v enem stanovanju poraba večja od petkratnika povprečja celotne stavbe, delijo po kvadraturi, po novem tega ne bo več: tistemu, ki tako močno presega povprečje, se bo porabo omejilo na trikratnik, ostali bodo plačevali po zabeleženi porabi, je povzel Marko Suhadolc iz direktorata.

Pravilnik bo omejeval tudi tiste, ki sedaj prekomerno varčujejo s porabo toplote in s posledicami teh dejanj, kot sta vlaga in plesen, sebi in sosedom povzročajo sive lase. Tistim s skoraj ničelno porabo toplote bodo to zvišali na 40 odstotkov povprečne porabe.

Nov pravilnik bo tako odpravil negotovost, ali se bo lastnikom poraba toplote obračunavala po dejanski porabi, ki jo merijo delilniki, ali po kvadraturi ogrevanih površin, je pojasnil Levičar. Omejevanje maksimalne in minimalne porabe pa bo po njegovem sedaj tudi zares spodbudil preverbo delovanja delilnikov in ogrevalnih sistemov, saj prekomerna odstopanja niso realna.

Spremembe se bodo dotikale tudi stanovanj, ki iz objektivnih razlogov ali po lastni krivdi nimajo merilcev toplote. Izračun porabe toplote bo enak kot prej, le da se bo tudi ta na koncu in v primerjavi s porabo v celotni stavbi korigiral po vnaprej znanem izračunu. Bolj primerljiva bo postala tudi poraba v povsem enakih stanovanjih, torej z enako kvadraturo in enako lego v posamezni stavbi, je še povedal Suhadolc.

Korekcijski faktorji ostajajo enaki kot v prejšnjem pravilniku. Če pa bodo na stavbi izvedena nova dela v smeri večje energijske učinkovitosti, pa se bodo morali oblikovati na novo, in sicer ne več v dogovoru med upravnikom in lastniki, temveč na podlagi strokovno-tehničnih parametrov. Izračuni korekcijskih faktorjev bodo tako postopoma do leta 2015 usklajeni z izračuni v energetskih izkaznicah, je dodal Levičar.

Novosti temeljijo na podlagi analize ZRMK, ki jo je ta pripravil na podlagi podatkov in pogovorov v 13 podjetjih, ki so izvajalci delitve in obračunov stroškov, ter za 5000 stavb s približno 113.000 enotami. Ker je pravilnik kompleksen, so bolj jasno opredelili formule za posamezne izračune, za bolj jasno sliko posameznikom, kako je sestavljen izračun, pa bo ZRMK pripravil tudi standardizirane tabele.