Bistvo prezračevane fasade je, da se zaključna fasadna obloga, ne glede na to, iz katerega materiala je, ne dotika zunanjega zidu in nanj pritrjene toplotne izolacije, temveč je od njega odmaknjena, najpogosteje za štiri ali pet centimetrov. Tako se med zidom in fasadno oblogo ustvari zračni kanal, ki zagotavlja prezračevanje oziroma prehod vodne pare iz notranjosti ven, kadar je to potrebno. Hkrati kanal poleti preprečuje pregrevanje notranjih prostorov in pozimi njihovo prehitro ohlajanje.

Toplotna izolacija je pri prezračevani fasadi izvedena tako kot pri kontaktni, le da mora biti na primer pri nestični leseni fasadi zaščitena z UV-odporno folijo, pri stični pa z običajno paroprepustno. Podobno velja pri tekstilnih fasadnih oblogah in vlaknocementnih ploščah. Zaključne obloge, razen opečnih in v nekaterih primerih pločevinastih, so pri prezračevani fasadi pritrjene na različne sisteme konstrukcije. Ta je narejena iz vzdolžnih in prečnih letev, tako da tvorijo nosilno podlago oziroma mrežo za učinkovito pritrjevanje. Lahko je lesena, aluminijasta ali jeklena, odvisno od obloge.

Lesena fasada

Med najbolj razširjenimi materiali za prezračevano fasado je les, s katerim lahko naredimo transparentni ali stični zaključni sloj. V prvem primeru je med deskami, ki so lahko položene vzdolžno, prečno ali v kombinaciji obojega, približno centimetrski razmik, v drugem pa se po sistemu utor in pero deske stikajo. Če se odločimo za vzdolžno postavitev, je treba na vrhu čelni rez zavarovati pred neposrednim vdorom meteorne vode. Kakovostnega lesa, največkrat strokovnjaki priporočajo macesen, ki je pravilno sušen in vgrajen, ni treba dodatno ščititi pred vremenskimi vplivi in biološkimi škodljivci. Macesnova fasada naj bi svojo nalogo kakovostno opravljala približno 40 let. Če se odločimo za veliko bolj občutljiv smrekov les, pa ga je treba že pred uporabo globinsko impregnirati in na vgrajenega nanesti še površinske premaze.

Vlaknocementne plošče

V zadnjem času je predvsem na predlog arhitektov vse več fasad narejenih iz vlaknocementnih plošč, ki jim dodajo sintetična veziva in celulozna vlakna. Plošče velikega formata, ki jih lahko poljubno režemo in sestavljamo ter polagamo vodoravno ali navpično, tako da med njimi nastanejo sedem do osem milimetrov široke fuge, ali na preklop, dajejo minimalističen videz in poudarijo stroge ravne linije hiše. Na leseno konstrukcijo se vijačijo, na aluminijasto pa kovičijo, zračni kanal mora biti spodaj zaprt s posebno mrežico, na zgornji strani pa prekrit z majhnim napuščem. Med prednostmi te fasadne obloge poudarjajo njeno negorljivost, visoko UV-odpornost, odpornost proti zmrzovanju ter malo vzdrževanja.

Titan-cinkova zlitina

Sodoben videz hiše dosežemo tudi s fasadnimi ploščami iz titan-cinkove zlitine, v katero sta dodana še baker in aluminij. Plošče se vgrajujejo na dvodelno konstrukcijo navpično ali vodoravno, tako da so med njimi fuge. Zaradi vremenskih vplivov na površini sčasoma nastane značilna sivkasta patina, ki se pozneje spreminja in obnavlja. Ker je njen razvoj dolgotrajen in neenakomeren, se lahko odločimo za plošče, ki so jim patino z luženjem naredili že v proizvodnji. Obloga je dobro odporna na vremenske vplive in ima dolgo življenjsko dobo, poleg tega je, kot pravijo ponudniki, ekološko neoporečna, za kar so plošče dobile certifikat do okolja prijaznega materiala.

Fasada iz blaga

Čisto nekaj posebnega so hiše, ki jih lastniki oblečejo v tekstil, namenjen za fasadno oblogo. Narejen je iz vododbojnega in vodoodpornega etilena, ki zagotavlja dobro prezračevanje, ne pripomore pa k manjšim toplotnim izgubam hiše. Na voljo je v različnih barvnih odtenkih, na konstrukcijo se pritrjuje s posebnimi vijaki, ki so vidni in dopolnjujejo videz hiše. Med prednostmi tekstilne fasade velja omeniti izjemno nizko ceno in preprosto in hitro izvedbo.

Opečni zid

Prezračevano fasado lahko naredimo tudi iz posebnih opečnih zidakov, iz katerih nekaj centimetrov od zunanjega zidu postavimo še en zid. Zidaki morajo biti žgani pri temperaturi približno 1050 stopinj Celzija, imeti morajo tudi oznaki CE in F2, ki zagotavljata, da so odporni na ostre klimatske razmere, med katerimi je najškodljivejše hitro spreminjanje temperatur pozimi, ki povzroča večkratno zmrzovanje in taljenje. Posledica tega je lahko pokanje zidakov in celotne obloge.

Steklo, kamen in pločevina se kot fasadne obloge uporabljajo na večjih stavbah, saj na individualnih hišah zaradi premajhnih površin, zahtevnega polaganja, kar velja predvsem za kamen, in visoke cene niso primerni oziroma zanimivi.

Delo in dom, 26. avgust 2009