Dom brez vlage: Tudi pozimi nujno prezračevanje

Dom brez vlage: Tudi pozimi nujno prezračevanje

Vzrokov za čezmerno vlago v bivalnih prostorih je več. Lahko je posledica napak pri gradnji (toplotni mostovi), poškodb in konstrukcijskih napak na posameznih sklopih zgradbe, precej vlage pa »proizvedemo« tudi sami, z dihanjem, kuhanjem, prhanjem, pranjem in sušenjem perila ter drugimi dejavnostmi, povezanimi z vsakdanjim načinom življenja. Tokrat pozornost namenjamo preprostim ukrepom, s katerimi lahko zmanjšamo vlago.

Prevelika količina vlage v bivalnih prostorih negativno vpliva ne samo na trajnost gradbenih elementov in notranje opreme, ampak tudi na zdravje ljudi, toliko bolj, če se je zaradi dolgotrajne navlaženosti že razvila plesen. »Ta je običajno kombinacija nepravilne gradbene zasnove posameznih elementov ali celotne stavbe, pomanjkljivega in nepravilnega prezračevanja in ogrevanja, pa tudi neustrezne uporabe prostora,« pravi energetski svetovalec Bojan Žnidaršič. Zlasti pozimi, ko zaradi nizkih zunanjih temperatur bolj poredko odpiramo okna, relativna zračna vlažnost v notranjosti pogosto preseže kritično mejo (kljub centralnemu ogrevanju, ki sicer suši zrak). Marsikdo je tudi prepričan, da je v deževnih dneh, kakršnih je letošnjo zimo veliko, nesmiselno prezračevati, češ da je zunaj preveč vlage in da je bo, če bomo odprli okna, v bivalne prostore prišlo več, kot je bo iz njih odšlo. »Takšno razmišljanje je napačno,« opozarja Žnidaršič. Zakaj?

Največja količina vlage (v gramih), ki je lahko v kubičnem metru zraka, je približno sorazmerna s temperaturo zraka. Pri 10 stopinjah Celzija, denimo, je v kubičnem metru zraka največ 10 gramov vode, kar pomeni 100-odstotno vlažnost. Pri 22 stopinjah Celzija je lahko v kubičnem metru zraka največ 22 gramov vode, kar spet pomeni 100-odstotno vlažnost. Sogovornik poudarja, da je hladen zimski mraz suh: »V kubičnem metru zraka je lahko pri nič stopinjah Celzija le 4,4 grama vode, pri minus 10 stopinjah 2,2 grama, pri minus 20 pa le 0,9 grama vode. Pri 100-odstotni vlagi zunaj in znotraj ter pri notranji temperaturi 22 stopinj Celzija in zunanji 11 stopinj Celzija imamo po zamenjavi zraka s prepihom v dveh do štirih minutah notranjo vlago na idealnih 50 odstotkih.«

Trikrat na dan za dve do štiri minute prepiha

Prostore je torej treba tudi pozimi redno in pravilno prezračevati. Žnidaršič priporoča, da vsaj trikrat na dan za dve do štiri minute naredimo prepih v stanovanju oziroma vsaki etaži hiše, da torej odpremo vsa okna ter vsa notranja in zunanja vrata: »S prepihom dosežemo hitro izmenjavo zraka, tudi iz tako imenovanih mrtvih kotov, kjer je običajno najbolj navlažen. S takšnim načinom prezračevanja preprečimo, da bi relativna vlažnost notranjega zraka presegla kritično mejo, in večinoma odpravimo razmere za kondenzacijo vodne pare in nastanek plesni.«

Če je v prostorih kljub rednemu in pravilnemu prezračevanju še vedno preveč vlage, razmislimo o tem, kako jih uporabljamo. Z nekaj preprostimi in brezplačnimi ukrepi lahko namreč zmanjšamo vlažnost. Odstranjevanje vzrokov nastanka notranje vlage, kondenzirane na toplotnih mostovih oboda stavbe, je razmeroma preprosto. »Če so vir notranje vlage rastline, odprt akvarij ali perilo, ki ga sušimo v dnevni sobi, na primer, ga bomo odstranili, če se naštetega znebimo. Po prhanju za dve do štiri minute odprimo okno v kopalnici in se bomo takoj znebili vlage, ki smo jo ustvarili,« našteva preproste ukrepe sogovornik.

Ana Boštjančič iz podjetja Bolton Adriatic svetuje, da med prhanjem zapremo vrata kopalnice, med kuhanjem pa vrata kuhinje, s čimer preprečimo širjenje vlage. Pri kuhanju naj bo vedno vključena kuhinjska napa ali odprto (na nagib) najbližje okno. »Veliko vlage se ustvarja pri sušenju perila, zato ga sušimo v sušilnem stroju ali na prostem, če je le mogoče. Vrata pomivalnega stroja pa naj bodo po končanem programu zaprta čim dlje; vodna para v njem se bo postopoma ohladila in kapljice vode bodo stekle v odvodno cev,« dodaja sogovornica.

Prav tako ne smemo pozabiti, da moramo pohištvo odmakniti od zunanjih sten za najmanj pet centimetrov, če se za njim pojavlja plesen. Pohištvo mora biti tudi za najmanj pet centimetrov dvignjeno od tal, kar omogoča vertikalno strujanje zraka med tlemi in steno ter pohištvom in s tem odvajanje vlage iz mrtvih kotov.

Razvlaževanje in sušenje zraka

Vse našteto so po Žnidaršičevih besedah tako imenovani organizacijski ukrepi, preprosti, brezplačni in učinkoviti, ki jih lahko uporabljamo vselej in povsod, ne glede na težave s plesnijo. Če nam z njimi ne uspe znižati vlage pod 70 odstotkov, se bo treba tega lotiti na mehanski način, z razvlaževalniki in sušilniki zraka, ki s kondenzacijo zbirajo zračno vlago v posodo. Prvi korak je sicer namestitev higrometra, s katerim bomo spremljali delež relativne zračne vlage v prostoru. Sogovornik opozarja, da je nujno izbrati kakovostnega, saj so lahko odstopanja pri cenejših in manj natančnih različicah tudi do 20-odstotna.

Naslednji korak je namestitev enega izmed pripomočkov za odstranjevanje vlage oziroma sušenje zraka. Za manjše prostore in tam, kjer vlažnost ni bistveno višja od normalne, so po besedah Bojana Žnidaršiča primerni granularni razvlaževalci zraka, ki delujejo po principu higroskopičnosti in torej vpijajo vlago: »Pri težavah s plesnijo so veliko bolj učinkoviti električni razvlaževalniki, pri katerih se odvečna vlaga zbira v zbiralniku, ki ga je treba prazniti. Cene se gibljejo od 200 do 400 evrov, odvisno od zmogljivosti naprave; cenejši v 24 urah iz zraka odstranijo približno deset litrov vode, dražji in zmogljivejši okrog 20 litrov.

Izbira cenovno dostopnejših odstranjevalcev vlage, ki za delovanje ne potrebujejo električne energije, je velika, naprednejša tehnologija z dvema barvnima tabletama pa hkrati omogoča odstranjevanje neprijetnih vonjav. »Tako imenovani samodelujoči odstranjevalec vlage, ki s solnim kristalom v tableti absorbira odvečno vlago iz zraka in jo spremeni v solno raztopino, ta pa se zbira v posodi, lahko uporabljamo v katerem koli prostoru doma – v kuhinji, kleti, garaži, spalnici ali dnevni sobi, pa tudi v avtodomih, prikolicah ali na jadrnicah,« pravi Darja Obal iz podjetja Henkel Slovenija. Absorpcija se po besedah sogovornice začne takoj po namestitvi tablete, ki se postopoma raztopi. Takrat spraznimo posodo s solno raztopino in vstavimo novo tableto. Za najboljši učinek je aparat priporočljivo postaviti vsaj deset centimetrov od stene, s čimer zagotovimo boljše kroženje zraka okrog njega. »Ne smemo pa ga postaviti v bližino grelnih teles,« opozarja sogovornica.

Stran od grelnih teles

Tudi Ana Boštjančič pritrdi, da postavitev v bližini radiatorja ali celo nanj ni priporočljiva. Če ne drugega, se plastika posode lahko začne taliti. Poleg tega lahko začne tekočina hlapeti in se tako vrne v zrak. Lahko pa odstranjevalec vlage postavimo v kopalnici, čeprav se zaradi velikega nihanja vlage prej izrabi kot v drugih prostorih. Poskrbeti moramo le, da lahko zrak neovirano kroži okrog aparata.

Predvsem pa je pomembno, da uporabimo velikosti prostora primeren izdelek, pravi sogovornica: »Glede na velikost prostora izberemo odstranjevalec vlage z določeno količino granulata oziroma ustrezno veliko tableto. Na splošno velja, da kilogram granulata zadošča za prostor s 60 kubičnimi metri prostornine. Povedano drugače: 100-gramsko polnilo zadošča za prostor s prostornino do 10 kubičnih metrov, 450-gramsko pa za prostor s prostornino do 30 kubičnih metrov.« Vsebina se običajno porabi v dveh do treh mesecih, po tem času je treba polnilo zamenjati in odliti nabrano tekočino. Višja ko je stopnja vlažnosti, hit­reje se porabi polnilo, še zlasti hitro se to zgodi ob prvi uporabi, saj odstranjevalec pospešeno deluje, da uravna stopnjo vlažnosti zraka. Pri zelo visoki stopnji vlažnosti lahko vpije veliko količino vlage, posoda je polna, granulat oziroma tableta pa se še ne izrabi. V tem primeru, pravi Boštjančičeva, je treba odliti tekočino (najbolje v straniščno školjko ali keramični umivalnik in takoj splak­niti z vodo, saj lahko tekočina poškoduje kovino), polnilo pa pustiti in ga zamenjati oziroma nadomestiti šele, ko se porabi.

Sogovornica dodaja, da je odstranjevalec vlage priporočljivo postaviti na mesto, kjer je problem kondenzacije največji, običajno je to hladnejši del prostora, kjer se nabiranje vodnih kapljic dobro vidi. Pomembno je, da stoji na stabilni podlagi, tako da se ne more prevrniti in se tekočina ne razlije.

-----

Viri vodne pare v stanovanju

Po besedah energetskega svetovalca Bojana Žnidaršiča štiričlanska družina v 24 urah »pridela« 10 do 15 litrov tekočine. S čim oziroma na kakšen način?

• Medtem ko mirujemo, z dihanjem in znojenjem oddamo v prostor v povprečju 50 gramov vode na uro. V osmih urah spanca to pomeni štiri decilitre.

• Med zmernim delom oddamo v povprečju 100 gramov vode na uro, med napornim delom dvakrat več.

• Med kopanjem enega človeka v kopalni kadi gre v zrak 1100 gramov vode, med prhanjem 1700 gramov.

• Med kuhanjem kosila »ustvarimo« od 400 do 900 gramov vode na uro.

• Pomivalni stroj med enim ciklom pomivanja odda v prostor 200 gramov vode, pralni stroj pa od 200 do 350 gramov.

• Med sušenjem perila v sušilnem stroju (4,5 kilograma) se sprosti v zrak od 50 do 200 gramov vode na uro.

• Iz odprtega akvarija izhlapi približno 180 gramov vode na uro, torej več kot štiri litre v 24 urah.

• Ena lončnica odda od 15 do 25 gramov vode na uro.

 

Vlaga in kakovost zraka

Količina vlage v zraku je poleg temperature zraka in njegove onesnaženosti tretji najpomembnejši pokazatelj kakovosti zraka. Relativna zračna vlaga v prostoru pomembno vpliva na to, kako se počutimo – optimalna je med 40 in 60 odstotki, idealna je 50-odstotna, če je višja od 80 odstotkov, pa se že lahko pojavijo plesen in z njo povezane težave. »Plesen lahko povzroči razvoj alergij in revmatičnih obolenj. Alergije na prah, denimo, se lažje razvijejo v vlažnih prostorih. Med najpogostejšimi simptomi so sicer draženje kože in ponavljajoče se okužbe dihal. Vlažno okolje je idealno tudi za razvoj pršic, njihova navzočnost pa lahko povzroči ali celo poslabša alergijske bolezni. S stopnjo vlage je povezano tudi naše zaznavanje temperature; zaradi visoke stopnje vlage naši čuti nepravilno ocenijo temperaturo prostora, zato imamo občutek, da je v prostoru topleje ali hladneje, kot je v resnici,« pravi Darja Obal iz podjetja Henkel Slovenija. Relativna zračna vlažnost se zniža pozimi, ko se hladen zunanji zrak v prostoru ogreje. Za doseganje udobne in zdrave klime v bivalnih prostorih je priporočljivo pogosto in kratkotrajno prezračevanje s prepihom ter spremljanje relativne vlažnosti zraka s higrometrom, ki nam pokaže, ali je treba vlago dodajati ali odstranjevati.
 

 

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE