Podjetje Termo je proizvajalec izolacije za različne fasadne sisteme, v svoji ponudbi pa nima fasadnih sistemov. Med izolacijskimi materiali posebej omenjajo fasadne lamele iz kamene volne Tervol FP-PL za tankoslojne fasadne sisteme. Prednost fasadnih lamel vidijo v vgradnji brez dodatnega sidranja, saj jih na nosilne podlage zgolj lepimo. Kamena volna ob pravilni vgradnji zagotavlja dolgoročno in popolno zaščito objekta, toplotno, požarno in zvočno, konstrukcija je paropropustna, fasada pa ima dobre mehanske lastnosti. Vse to v kombinaciji s kakovostnimi, preverjenimi fasadnimi sistemi različnih proizvajalcev, je povedal Primož Bernard, vodja tehnične podpore trženju iz Terma.

Toplotna izolacija iz steklene volne Ursa Glasswool je toplotno- in zvočnoizolacijski material za prezračevane in neprezračevane fasade, pravi Andrej Novak, vodja tehnične komerciale podjetja Ursa. Prezračevane fasade omogočajo bivalno ugodje tudi v poletni vročini. Materiali za ta namen so fasadne plošče Ursa FDP 2 ali Ursa FDP 3, z možnostjo dodatne površinske zaščite s steklenim voalom. Izolacija se namesti na zunanji strani nosilnih konstrukcij. S tem se po navedbah podjetja učinkovito onemogočijo toplotni mostovi. Zaključni sloj je lahko dodatna obzidava ali obloga iz različnih materialov, kot so opeka, les, kamen, steklo …

Podjetje za proizvodnjo gradbeno izolacijskih izdelkov Novolit izpostavlja kombiplošče (kombipor, kombivol) in stiropor. Fasadni sistem na stiroporu in kombiplošči je tehnološko in izolativno dovršen, pravi Tomaž Zakrajšek. Po njegovih besedah se lahko vgrajuje na nove in stare zidove (z obstoječim ometom) in preprečuje nastanek škode zaradi kondenzacije vodne pare. Po zagotovilih izdelovalca preprečuje tudi nastanek ugodnih razmer za razvoj glivic in plesni na notranjih površinah gradbenih elementov ogrevanih prostorov. V poletnem času zagotavlja toplotno stabilnost zunanjih sten in zaščito pred prevelikim dilatacijskim delovanjem, navaja Zakrajšek. Ima dobro trdnost in je stabilen pri uporabi. Odvisno od debeline izolacijskih plošč in klimatskih razmer se naložba po izračunu Novolita povrne že po nekaj letih.

Fasada Jubizol je toplotnoizolacijski fasadni sistem z evropskim tehničnim soglasjem. Primerna je za novogradnje in za toplotno izolacijo starejših objektov, navajajo v Jubu, ter omogoča izbiro različnih vrst toplotnoizolacijskih oblog: EPS (stiropor s folcem ali brez), mineralne volne v obliki plošč ali lamel. Izbiramo lahko med različnimi strukturami in granulacijami zaključnih ometov, ki so lahko akrilni, silikatni in silikonski, in pestro paleto barvnih odtenkov ter različnimi kakovostnimi in cenovnimi razredi, pravi Marjan Krabonja, področni vodja prodaje v Jubu. Pri stroških ogrevanja lahko po izračunih proizvajalcev prihranimo do 40 odstotkov, odvisno od debeline toplotnoizolacijske obloge. Investicija v material se povrne v dveh in pol letih, če upoštevamo še izvedbo, pa v petih, navajajo. Za vse objekte priporočajo osem centimetrov debelo izolacijo, s katero dosežemo toplotno prehodnost 0,37 W/m²K, izjema je Primorska, kjer priporočajo debelino najmanj pet centimetrov.

Stiropor se že več kot 40 let uporablja tudi za izolacijo fasad. Je odličen toplotni izolator (količnik toplotne prevodnosti fasadnih plošč Fragmat EPS Super F znaša 0,034 W/mK), ima pa tudi dobre mehanske lastnosti. Lahko rečemo, da je prav stiropor omogočil razvoj sistema tankoslojne kontaktne fasade, pravi Janez Stražiščar, svetovalec v podjetju Fragmat. Njegova pomembna prednost je odpornost na vodo in vlago. Ni higroskopičen in se dobro obnese v vseh klimatskih razmerah, navajajo pri Fragmatu in dodajajo, da ima po njihovih izračunih z vidika gradbene fizike optimalno paroprepustnost, zato ni nevarnosti, da bi vanj prehajalo preveč vodne pare, ki bi tam kondenzirala ali celo zmrzovala, kar bi povzročilo zmanjšanje toplotne izolativnosti in mehanske poškodbe sistema. Stiropor ni parozaporen, še poudarjajo.

Fasada Demit, ki jo Tim Laško izdeluje že 30 let, je toplotnoizolativni tankoslojni fasadni sistem. V Sloveniji in v državah nekdanje Jugoslavije je vgrajenih več milijonov kvadratnih metrov te fasade. Njene prednosti so predvsem v tem, da vse komponente izdelujejo na enem mestu, poudarja Ruža Podbregar iz marketinga omenjenega podjetja. Oddelek razvoja je ves čas iskal najboljše rešitve za posamezne komponente sistema, pravijo; posebej oblikovano Timstiropor Demit ploščo, s katero se optimizirajo notranje napetosti materiala, komponenti Stirofix lepilo in Malta Demit, ki sta specializirani za svoj namen, ter zaključne omete Timfas s širokim izborom barv. Leta 2005 so za fasado Demit prejeli evropsko tehnično soglasje.

Fasadni sistem Baumit open je unikat na področju paropropustnih fasad, pravi Urban Prevorčnik iz podjetja Baumit Gradbeni materiali. Pri povprečnem gospodinjstvu preide skozi zunanje stene vsak dan do 10 litrov vode v obliki vodne pare. Baumit open fasadne plošče ta prehod po zagotovilih omenjenega podjetja omogočajo, saj je njihova paropropustnost enaka paropropustnosti opečnega zidu. Sistem je primeren za novogradnje, prenove in sanacije, pravijo. Fasada po njihovih meritvah ustreza lastnostim zidanih sten: je enako zračna kot opeka, prehod vodne pare je neoviran, homogena zgradba zidu preprečuje kondenzacijo vlage, zagotovljena je ugodna bivalna klima, pravijo. Razvili so tudi fasadni sistem open plus, ki pomeni 20 odstotkov boljšo izolativnost v primerjavi z običajnimi fasadnimi izolacijami, zagotavljajo.

Osnova vsakega sistema toplotne izolacije je lepilo za lepljenje izolacijskih plošč in izdelavo armirnega sloja (skupaj z armirno mrežico iz steklenih vlaken), pravijo v podjetju Saint-Gobain Weber Terranova. Lepilo Weber.therm clima je paroprepustno in ob debelejšem nanosu omogoča po zagotovilih podjetja večjo mehansko zaščito fasade. S posebnim postopkom izdelave in perforacije izolacijskih plošč so povečali njihovo toplotno izolativnost in paroprepustnost. Pravijo tudi, da je paroprepustnost do šestkrat večja kot pri običajnem stiroporu, toplotna izolativnost pa 10 odstotkov višja kot pri običajnih stiropornih ploščah in izolaciji iz mineralne volne. Kot zaključni sloj priporočajo paroprepustni in vodoodbojni tankoslojni zaključni omet weber.pas Extra Clean, narejen na osnovi silikatnih in silikonskih polnil.
 

Delo in dom, 5. april 2006