Marsikdo se je pred začetkom kurilne sezone odločil, da bo zamenjal dotrajana okna. Tudi sama sem se pred dvema dnevoma znebila dveh lesenih oken s sicer dvojno zasteklit­vijo, a kaj, ko je bil med stekloma le zrak, o kakšnem plinskem polnjenju ni bilo govora. Tudi dvoja balkonska vrata so mojstri odpeljali s seboj, saj so bila že tako povešena, da niti dvojni sloj tesnilne gume ni mogel zadržati mrzlega zraka, ki je prodiral skozi ponekod centimeter in pol široke reže. Demontaža starih in vgradnja novih oken in balkonskih vrat je bila opravljena v enem dnevu. Hitro. A je treba upoštevati, da je od dne, ko sem s plačilom računa potrdila storitve proizvajalca, minilo skoraj štiri tedne. To je sicer običajen rok za izdelavo, dostavo in montažo stavbnega pohištva, saj večina proizvajalcev okna in vrata izdeluje le še po naročilu. V mojem primeru je bilo to zaradi odprtin nestandardnih dimenzij tako ali tako potrebno.

Čim nižje vrednosti toplotne prehodnosti

Preden sem se odločila za izbranega ponudnika, sem pridobila nekaj ponudb, tri v ožjem izboru so imele na koncu, pod črto, zapisan precej podoben znesek. Ne nazadnje sem pri izbiri oken in vrat upoštevala priporočila stroke glede njihovih toplotnih lastnosti. Končna odločitev je zato temeljila na meni znanih referencah izbranega ponudnika, pa tudi na dobrih ocenah, ki jih izdelki tega podjetja dobivajo na sejmih.

Ker živim v bloku, ki še lep čas ne bo deležen temeljite energijske obnove, sem že v izhodišču črtala s seznama trislojno zasteklitev in vse, kar je dišalo po pasivnem standardu. Naložba v pasivno stavbno pohištvo res ne bi bila gospodarna, so mi pritrdili ponudniki, ki so prišli v ožji izbor. Tudi lesenim okvirjem sem se odpovedala, čeprav sem drugače zagovornica uporabe tega materiala v gradnji, ker sem zamudila vlak za pridobitev subvencije Eko sklada, ki pa mu je tako ali tako že sredi poletja zmanjkalo sredstev za subvencioniranje naložb občanov v ukrepe učinkovite rabe energije. Eko sklad namreč že nekaj let podeljuje subvencije zgolj za vgradnjo lesenega stavbnega pohištva, kar gre pripisati tudi temu, da z nepovratnimi sredstvi spodbuja ne samo varčevanje z energijo, ampak tudi trajnostno grad­njo z uporabo naravnih oziroma obnovljivih materialov. Za izdelavo enega okvirja iz pvc je potrebne veliko več energije kot za izdelavo lesenega, poleg tega se pri proizvod­nji kubičnega metra pvc v zrak sprosti pet ton ogljikovega dioksida, medtem ko kubični meter lesa okolju prihrani najmanj tono izpustov ogljikovega dioksida.

Slovenska tehnična zakonodaja ena najstrožjih v Uniji

Izbrala sem okna s petkomornim profilom iz pvc s povečano statično togostjo in izboljšano toplotno izolativnostjo. Povedano drugače: toplotna prehodnost dvoslojne termopan zasteklitve je 1,1 W/m2K, toplotna prehodnost celotnega okenskega sistema pa 1,2 W/m2K. Našteto je, preverjeno, v skladu s priporočili stroke oziroma z zapisanim v veljavni tehnični zakonodaji oziroma v tehnični smernici TSG-01-004:2010, Učinkovita raba energije. Ta za vertikalna okna in balkonska vrata z okvirjem iz lesa ali pvc predpisuje največjo dopustno vrednost toplotne prehodnosti (U) 1,3 W/m2K, za kovinske profile največ 1,4 W/m2K, za vhodna vrata pa največ 1,6 W/m2K.

Po besedah Neve Jejčič z Gradbenega inštituta ZRMK je slovenska tehnična zakonodaja ena najstrožjih v Evropski uniji na področju toplotnih lastnosti oken, zato bi morali biti vsi izdelki na slovenskem trgu načeloma zelo dobri. Kupcem svetuje, da so pri izbiri oken, pa naj bodo lesena, iz pvc ali s kovinskimi profili, pozorni na čim manjšo toplotno prehodnost okna kot celote. Toplotna prehodnost celot­nega okna je odvisna od toplotne prehodnosti zasteklitve in okvirja, pa tudi od izvedbe stika med okenskim okvirjem in zasteklitvijo. Sogovornica poudarja, da je treba za dobro, energijsko varčno okno izbrati dobro zasteklitev, dober profil in tudi dober distančnik, to je tisti del, ki je vgrajen med okvirjem in zasteklitvijo.

Medtem ko je za sanacije, kakršna je bila tudi v mojem primeru, običajna izbira standardne zasteklitve s toplotno prehodnostjo 1,1 W/m2K in manj, je treba za pasivne in nizkoenergijske hiše izbrati zasteklitev z boljšimi toplotnoizolativnimi lastnostmi, z vrednostjo toplotne prehodnosti 0,7 ali 0,5 W/m2K. Okna iz pvc naj imajo vsaj petkomorni profil, priporoča sogovornica in odsvetuje uporabo aluminijastih profilov za stanovanjske objekte. Če izbiramo okna za nizkoenergijski objekt, naj bi uporabljali pvc-profile brez kovinskih ojačitev. Če smo se odločili za lesena, pa so dobra izbira takšna, ki imajo profile v sredini profilirane, in okna s sestavljenimi profili, denimo pvc in toplotna izolacija ali les in toplotno izolacijski sloj v sredini.

Prepuščajo naj dovolj svetlobe

V ospredju je sicer energijska varčnost, a pri izbiri oken ne smemo zanemariti svetlobne prepustnosti in prepustnosti za sončno sevanje. Zaradi predobrih toplotnoizolativnih lastnosti zasteklitve, predvsem nizkoemisijskih nanosov, lahko namreč kaj hitro dobimo manjšo svetlobno prepustnost, opozori Jejčičeva. Tu bi morali biti kupci pozorni na vrednost g; sončnozaščitna zasteklitev ima vrednost g od 0,25 do 0,35 ali celo pod 0,1, odvisna pa je od nizkoemisijskih nanosov in obarvanosti stekla. Če okno ne prepušča dovolj svetlobe, bomo sredi dneva potrebovali umetno osvetlitev.

Pomembno je tudi, dodaja sogovornica, da izberemo zasteklitev z ustreznimi oziroma zadostnimi zvočnoizolativnimi lastnostmi, kar je še zlasti pomembno, če živimo ob prometni cesti ali ob kakšnem drugem izvoru čezmernega hrupa. K dobri zvočni izolativnosti veliko pripomore tudi pravilna vgradnja stavbnega pohištva, s pravilnim tesnjenjem rege med konstrukcijo in okenskim okvirjem v treh ravneh.

Vgradnja s tesnjenjem v treh ravneh

Prišli smo do točke, pri kateri sem sama spet prezrla priporočila stroke. V Sloveniji sicer nimamo predpisa ali smernice, ki bi določala način vgradnje stavbnega pohištva, vendar so nekatere zahteve s tega področja zajete v določilih o zrakotesnosti stavb in toplotnih mostovih, zapisanih v pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (Pures 2), v že omen­jeni tehnični smernici in v performančnih zahtevah pravilnika o zaščiti stavb pred vlago. Pri določanju dodatnih zahtev za zagotovitev učinkovitega tesnjenja stika med okenskim okvirjem in konstrukcijo po besedah Neve Jejčič upoštevamo tudi nemški in avstrijski standard oziroma nemško tehnično smernico, po kateri sta bila omenjena standarda pripravljena.

Strokovnjaki torej priporočajo vgradnjo stavbnega pohištva s tesnjenjem v treh ravneh (montaža RAL), a je takšen način zlasti pri sanaciji zelo redka izbira, saj je dražji od običajne, klasične montaže. Za vgradnjo po smernicah RAL je nujna skrbna, pravilna priprava podlage oziroma okenske odprtine, pri čemer mora biti med okvirjem okna in konstrukcijo najmanj centimeter in največ tri centimetre prostora. Okno je treba podpreti z distančniki in dobro pritrditi v konstrukcijo s sidri ali vijaki. Nato pride na vrsto tes­njenje fuge med oknom in konstrukcijo, za kar se uporabljajo različni tesnilni materiali: impregnirani tesnilni trakovi, lepilne folije in tesnilne mase. Kateri sistem je bolje uporabiti, je odvisno od primera do primera, vsekakor pa odsvetujejo kombiniranje različnih materialov.

Klasična montaža, pri kateri mojstri zapolnijo fuge s poliuretansko peno, namestijo police, zaključijo z letvicami in na koncu nanesejo še silikonski kit, ne zagotovi zadostne zrakotesnosti, skozi netesna mesta v notranjost vdira preveč hladnega zraka. Nesprejemljivo je, da okna še vedno vgrajujemo na skoraj enak način kot nekoč, opozarjajo strokovnjaki Gradbenega inštituta ZRMK. Malto so zamenjale različne pene na poliuretanski osnovi, notranji in zunanji zaključki rege se izvedejo z dekorativnimi pokrivnimi letvicami, stike na koncu obdelajo z različnimi silikoni, najpogosteje pa jih zapolnijo ob izvedbi zaključnih slojev ometa. Poliuretansko peno je treba potem, ko se strdi, običajno še porezati, s čimer se poruši njena zaprta celična struktura, posledica tega pa je, da je material bolj dovzeten za vlago. Takšna montaža ni skladna z veljavnimi predpisi in je v nasprotju z načeli dobre gradbene prakse, opozarja Neva Jejčič. Vse našteto lahko, čeprav smo izbrali zelo kakovostna okna, privede do manjšega bivalnega ugodja, poleg tega ne pripomore k manjšim toplotnim izgubam.

Nekateri proizvajalci investitorjem, ki se jim zdi vgradnja s tesnjenjem v treh ravneh nepotreben strošek, a kljub temu ne želijo težav, na katere pri klasični montaži opozarjajo strokovnjaki, ponujajo način vgradnje, ki je nekaj vmes med omenjenima načinoma, izboljšana klasična montaža, bi lahko rekli. Tudi jaz sem se odločila zanjo, saj me je proizvajalec prepričal, da ima v primerjavi s klasično več prednosti: zmanjša rabo energije za ogrevanje in zagotavlja zvočno izolativnost do 63 dB. Namesto s poliuretansko peno prostor med okenskim okvirjem in konstrukcijo zapolnijo s trajnoelastično mehkocelično peno, ki se z raztezanjem in krčenjem nenehno prilagaja temperaturnim in vremenskim razmeram ter tako ohranja svoje izolativne lastnosti. Pena po zagotovilu proizvajalca ne vsebuje škodljivih potisnih plinov ali sredstev za mehčanje, vsebuje pa vodo, zato takšna montaža ni mogoča, če je zunanja temperatura nižja od pet stopinj Celzija.

Nova okna in plesen

Nova okna v primerjavi s starimi zelo dobro tes­nijo, še zlasti če so kakovostno vgrajena. In če smo bili prej navajeni, da se stanovanje zrači pri zaprtih oknih, skozi netesna mesta, nekontroliranega zračenja zdaj ni več. Navaditi se je treba, da bo treba prostore redno in zadostno prezračevati, sicer se bodo v stanovanju prej ali slej pojavile težave z vlago in plesnijo. Da bi se temu izognila, sem sama izbrala okna z vgrajenim prezračevalnim sistemom, ki omogoča varno in varčno prezračevanje pri zaprtem oknu. Sistem je nameščen na zgornji rob okenskega krila, odpiranje oziroma zapiranje je ročno, omogoča pa – brez toplotnih izgub in hrupa – izmenjavo približno štirih kubičnih metrov zraka na uro. Če je zunaj preveč vetrovno in nastane razlike v tlaku približno 30 paskalov, se prezračevalna loputa samodejno zapre.