Omenjeni zakon določa, da mora vsak gradbeni izdelek, preden gre v promet, ustrezati nameravani uporabi. To pomeni, da bo objekt, v katerega bo vgrajen, izpolnjeval zahteve glede mehanske odpornosti in stabilnost, požarne varnosti, higienske in zdravstvene zaščite in zaščite okolice, varnosti pri uporabi, zaščite pred hrupom in varčevanja z energijo ter ohranjanja toplote.

Vsi standardi in predpisi določajo le minimalne zahteve, ki jih mora izpolnjevati gradbeni proizvod, v tem primeru kritina, vsak proizvajalec pa se sam odloči, ali bo potrošniku ponudil več ali se bo zadovoljil z minimumom. Seveda »tisto več« ponavadi zviša ceno izdelka. Naloga potrošnika je torej, da se pozanima o razlikah med posameznim izdelkom in nato izbere tistega, ki najbolj ustreza njegovim zahtevam in potrebam.

Na splošno delimo kritine na težke, med katere uvrščamo glinene in betonske strešnike, in lahke, med katere uvrščamo kritine iz jeklene pocinkane pločevine, vlaknocementne ali bitumenske lepenke. Pri izbiri je treba upoštevati naklon strehe, trdnost ostrešja, arhitekturo in tudi krajinske značilnosti okolja. Kaj bomo izbrali, je pogosto odvisno tudi od naših finančnih zmožnosti, prav tako je dobro upoštevati življenjsko dobo kritine oziroma trajanje jamstva, ki ga zagotavlja ponudnik kritine.

Kakor pravi Krunoslav Vidovič iz podjetja Esal, mora strešna kritina izpolnjevati ustrezen evropski standard (EN oziroma SIST EN v Sloveniji) in vse zahteve, navedene v zakonu o gradbenih proizvodih. Če za določen izdelek še ni ustreznega standarda EN, zakon o gradbenih proizvodih določa, da je treba za ta izdelek pridobiti tehnično soglasje. »Da bi izdelek pridobil evropsko tehnično soglasje (ETA), mora izpolnjevati vse zahteve, določene v zakonodaji vseh držav članic Evropske unije. Za pridobitev nacionalnega tehničnega soglasja (NTA) pa mora izpolnjevati samo zahteve, določene v zakonodaji tiste države, kjer bo oziroma je podeljeno NTA.«

Osnovni standard EN ali harmonizirani EN-standard predpisuje za posamezno vrsto kritine minimalne tehnične lastnosti, določa metode za tipsko in prevzemno preizkušanje, predpisuje način certificiranja ali preverjanja skladnosti, določa pogoje za uporabo znaka CE in način označevanja izdelkov. Harmonizirani standard je obvezen za vse države članice Evropske unije.

Različni standardi za različne vrste kritin

Za različne vrste kritin obstajajo različni standardi. Kritine so namreč izdelane iz različnih materialov, z različnimi postopki in imajo različne končne lastnosti. »Vlaknocementna valovita strešna kritina, ki jo izdelujemo v Esalu, izpolnjuje zahteve harmoniziranega standarda SIST EN 494. Skladno s tem standardom je Esal pridobil od Požarnega laboratorija Zavoda za gradbeništvo (ZAG) klasifikacijsko poročilo o odzivu na ogenj ter izdal izjavo o skladnosti. Poleg tega smo za Valovitko 5 pridobili tudi nemško tehnično soglasje, ki ga je izdal Nemški inštitut za gradbeništvo, in Cerfifikat o skladnosti, ki ga je izdal MPA Inštitut Berlin-Brandenburg. Na podlagi vseh omenjenih dokumentov smo upravičeni in tudi dolžni označevati izdelke Valovitka 5 z znakom CE in Ü-znakom MPA,« je razložil Krunoslav Vidovič.

Osnovne lastnosti njihovega najbolj prepoznavnega izdelka so: prelomna obremenitev 6200 N/m (ali 620 kg/m), energija preloma 4400 J/m, upogibna trdnost 22 MPa, odpornost proti udarcem 900 J (standard SIST EN 15057). Zmrzlinska odpornost proizvoda ustreza standardu SIST EN 494, kar po besedah Vidoviča pomeni, da se mehanske lastnosti kritine po 100 ciklih zamrzovanja in tajanja spremenijo za manj kot 20 odstotkov začetnih vrednosti. »Vsi naši izdelki imajo klasifikacijo odziva na ogenj A2-s1, d0, kar pravzaprav pomeni, da gre za negorljiv material. Odpornost proti toči je preizkušena na Inštitutu za preizkušanje materialov EMPA po švicarskih predpisih. Od petih razredov odpornosti proti toči (peti je najboljši) je bila vlaknocementna kritina uvrščena v razred 4.«

Ustrezna konstrukcija strehe in pravilno pritrjevanje kritine sta prav gotovo pomembna dejavnika za zagotavljanje uporabnih lastnosti strehe, njene odpornosti proti vremenskim vplivom in za trajnost uporabljenih izdelkov, pravi Vidovič. Zato vsak proizvajalec predpisuje za svoje izdelke način transporta, skladiščenja in pritrjevanja kritine. »S kakovostno vgradnjo zagotavljamo in preprečujemo nastanek poškodb na izdelkih, do katerih bi utegnilo priti zaradi nestrokovne montaže.«

Kritina je le del sistema

Po besedah Matjaža Gregoriča iz podjetja Lespatex, njihov izdelek – bitumenska skodla – izpolnjuje zahteve standarda SIST EN 544: »Proizvajalec mora z ustreznim certifikacijskim organom opraviti kontrolo proizvodnje in zagotavljati skladnost proizvoda z zahtevami standarda. Ko pridobi certifikat kontrole proizvodnje, lahko svoje blago označi z oznako CE in kot potrdilo napiše izjavo o skladnosti.«

Po njegovih besedah je glede ognjevarnosti njihova kritina uvrščena zelo visoko, in sicer v razred E, glede odziva na zunanji ogenj pa v razred B. O drugih konkretnih številkah, ki izražajo odpornost bitumenske kritine proti mehanskim poškodbam, mrazu, vročini, upogibni trdnosti in podobno, je, kakor pravi Gregorič, težko govoriti, saj je kritina le del sistema – celotne strehe. Vsi detajli, ki so pomembni za pravilno delovanje strehe, so natančno opisani v katalogih proizvajalcev kritin, mojstri jih morajo dosledno upoštevati. Streha mora namreč zdržati najmanj eno generacijo, poleg tega naložba ni majhna, zato je zelo pomembno, da krovca izberemo na podlagi njegovih referenc.

V podjetju Lespatex med splošnimi lastnostmi njihovih kritin navajajo, da so odporne proti mrazu (preizkušene pri minus 70 stopinj Celzija), proti toploti (preizkušena pri plus 90 stopinj Celzija), proti vetru, normalni toči in močnim nalivom. »Pri tem je treba opozoriti, da je kakovostna vgradnja celotnega sistema zelo pomembna. Če je denimo podlaga, na katero pritrjujemo bitumenske skodle, nepravilno izvedena, torej neravna, dvignjena, je skodla v zraku, kar poveča ranljivost v primeru toče ali vetra. Zaradi premikanja podlage denimo lahko odstopijo lepilne točke in veter lahko poškoduje celoten sistem. Če pa je podlaga primerna, torej ravna, trdna in stabilna, je bitumenska kritina zelo odporna proti toči ali vetru,« pravi Gregorič.

Valovita bitmenska kritina iz podjetja Fragmat ustreza evropskemu standardu EN 534, razreda A. Iz tega izhaja, kakor pravijo v podjetju, da je kritina na letvah, oddaljenih 45 centimetrov, lahko obremenjena s 350 kilogrami na kvadratni meter, pri čemer je odklon plošč manjši ali enak. Med drugim je odporna proti ultravijoličnim žarkom (na površini kritine ne povzročijo nobenih vidnih sprememb) in visokim in nizkim temperaturam: pri temperaturah od plus 35 do 105 stopinj Celzija ni opaznih vidnih sprememb na kritini.

Kakor pravi Boštjan Hostej iz podjetja Hosekra, njihova jeklena kritina ustreza evropskemu standardu EN 14782:2005. »V izjavi o skladnosti je za peskano kritino med specifikacijami med drugim zapisano, da je njeno trajanje zadovoljivo glede na namen uporabe, kar zadeva gorljivost, pa kritina spada v najvišji razred A 1.« Gladka kritina iz njihovega programa ustreza enakemu standardu, tako kot peskana pa, kar zadeva gorljivost, spada v razred A 1.

Iz podjetja Creaton so nam sporočili, da njihovi opečni strešniki ustrezajo zahtevam po vodonepropustnosti, ki izhajajo iz preizkusa DIN EN 539-1 Anforderungsstufe 2. Kar zadeva zmrzlinsko obstojnost, ustrezajo zahtevam preizkusa DIN EN 539-2 Verfahren B, pravi Andrej Komerički iz omenjenega podjetja, prezračevanje in odzračevanje celotne strešne površine pa mora biti izvedeno skladno z zahtevami po DIN 4108.

Opečna kritina sicer spada med ekološke izdelke. Dobro zasnovana in pravilno izvedena opečna streha s svojimi značilnimi lastnostmi omogoča stanovalcem dobro počutje tako poleti kot pozimi. Ena najbolj znanih vrst opečne kritine je korec, s katerim prekrivajo stanovanjske, poslovne in javne zgradbe. Strehe, pokrite s korci, po zagotovilih proizvajalca Goriške opekarne uspešno kljubujejo poletni vročini in zimskim vetrovnim razmeram. Rezultati preizkusov zmrzlinske odpornosti opečnih strešnikov korcev, ki so jih avgusta letos opravili na oddelku za materiale Zavoda za gradbeništvo, so pokazali, da korec izpolnjuje zahteve standarda SIST EN 539-2/2006 po metodi C – po sto ciklih zamrzovanja se mehanske lastnosti kritine ne spremenijo, njena masa ostane enaka, poškodb na površini pa ni opaziti (klasifikacija zmrzlinske odpornosti: odporno). Povprečna vrednost vzdolžne ukrivljenosti korca v skladu s standardom SIST EN 1024/98 ne presega 1,5 odstotka za strešnike dolžine nad 300 mm in 2 odstotka za strešnike dolžine do 300 mm.

Delo in dom, 24. september 2008