Med toplotnoizolacijskimi materiali pri masivni gradnji po izkušnjah vseh sogovornikov še vedno prevladujejo kamena in steklena volna ter ekspandirani polistiren, pri montažni pa je najbolj pogosto uporabljana izolacija iz celuloznih kosmičev. Razlogi za to so njihova dostopnost in preverjena kakovost ter seveda dostopna cena. Kljub temu je treba poudariti, da se graditelji lahko odločijo tudi na primer za toplotno izolacijo iz plošč celuloznih ali lesnih vlaken, plute, bombaža ali konoplje. Njihove toplotnoizolativne lastnosti so povsem primerljive s prej omenjenimi izolacijskimi materiali, vendar je ponudba na trgu manjša, tudi izkušenj z njihovo vgradnjo je manj, predvsem pa graditelje od izbire odvračajo precej višje cene.

Opeka in kamena volna

V podjetju Knauf Insulation, v katerem proizvajajo kameno volno, so sestavili štiri različne stene. Prva je masivna iz klasičnih opečnih zidakov debeline 29 centimetrov in se konča s tankoslojnim fasadnim ometom. Plasti si od znotraj proti zunanjosti sledijo v naslednjem vrstnem redu: notranji omet, masivni opečni zid, kamena volna v obliki lamelnih plošč debeline 24 centimetrov, in zaključni fasadni sloj. Takšna stena ima toplotno prehodnost 0,14 W/m²K. Toplotna izolacija se vgradi v enem sloju, tako da se po vsej površini lepi na zid, vsak kvadratni meter pa je treba pritrditi še s štirimi posebnimi sidri. V drugem primeru je namesto kontaktne fasade prezračevana fasada. Razlika je v debelini toplotne izolacije, saj za enako vrednost toplotne prehodnosti zadostuje 20 centimetrov. Poltrde plošče kamene volne je v tem primeru treba vgraditi v dveh 10-centimetrskih slojih, vsaka pa se pritrdi z dvema do petimi posebnimi pritrdilnimi sidri. Med toplotno izolacijo in fasadno oblogo je vsaj štiricentimetrski zračni kanal, toplotna izolacija pa mora biti zaščitena s steklenim voalom ali kakšno drugo namensko folijo.

Montažna gradnja in kamena volna

Drugi dve mogoči sestavi stene sta namenjeni montažni gradnji. Pri prvi gre za zaključno tankoslojno fasadno oblogo, pri drugi pa prezračevano fasado. Obakrat notranjemu zaključnemu sloju sledi montažni zid, ki je lahko iz mavčnovlaknenih plošč, uporabljajo se tudi cementne iverke, OSB-plošče ali lesne vlaknenke, odvisno od proizvajalca montažnih hiš. Nato sledijo 14-centimetrske plošče kamene volne in mavčnovlaknene plošče. Če bo fasada tankoslojna, sledi še 16 centimetrov debel sloj lamelnih izolacijskih plošč iz kamene volne. Plošče se na zadnjo podlago lepijo po vsej površini. Priprava podlage in uporaba lepila sta odvisna od vrste plošč. Pri prezračevani fasadi je 14-centimetrski sloj poltrdih plošč položen v dveh slojih. Prvi je deset- in drugi štiricentimetrski, zaščitena morata biti s steklenim voalom ali drugo namensko folijo. Vgradnja plošč je odvisna od konstrukcije prezračevane fasade, velja pa, da se vsaka sidra z dvema do petimi sidri. Ne glede na zaključni fasadni sloj je vrednost toplotne prihodnosti pri obeh stenah 0,12 W/m²K.

Opeka in steklena volna

Steni za pasivno hišo so sestavili tudi v podjetju Ursa Slovenija, kjer prav tako proizvajajo stekleno volno. Kot so povedali, je steklena volna najbolj primerna za izolacijo masivnih zidov, ki se končajo s prezračevano fasado. Klasičnemu notranjemu ometu sledi nosilni zid iz klasične opeke debeline 29 centimetrov. Nanj lahko namestimo 31 centimetrov steklene volne ali 27 centimetrov različice s steklenim voalom. V prvem primeru ima steklena volna toplotno prevodnost 0,04 W/mK, v drugem 0,035 W/mK. Zaradi debelin, v katerih so plošče na voljo, je treba te sestavljati v več plasteh, vsako pa na zid sidrati s štirimi posebnimi sidri. Toplotni izolaciji sledi dvojna lesena konstrukcija, najmanj štiricentimetrska zračna plast in lesena fasadna obloga. Ne glede na izbrano stekleno volno bi bila vrednost toplotne prehodnosti takšne hiše 0,12 W/m²K. Enako toplotno prehodnost s tanjšim slojem toplotne izolacije bi dosegli, če bi namesto klasičnega izbrali termoopečni zidak. Tako bi potrebovali 28 centimetrov steklene volne brez steklenega voala ali 25 centimetrov različice s steklenim voalom.

Porobeton in kamena volna

Precej manj toplotne izolacije je potrebne na zunanji steni, ki je zgrajena iz blokov porobetona. V podjetju Xella so sestavili steno pasivne hiše iz porobetonskih blokov, ki imajo nizko toplotno prevodnost, in mineralne volne. Predstavili so tri možnosti. Pri prvi je blok debel 25 centimetrov, toplotna izolacija pa 20 centimetrov. Brez upoštevanja notranjega in zunanjega ometa je toplotna prehodnost takšne stene 0,148 W/m²K. V drugem primeru je debelina bloka 30 centimetrov in izolacije 20 centimetrov. Vrednost toplotne prehodnosti je 0,14 W/m²K. Tretja stena, ki je sestavljena iz 40-centimetrskega porobetonskega bloka in 15 centimetrov toplotne izolacije, ima toplotno prehodnost 0,15 W/m²K. Zaradi dobre prehodnosti vodne pare porobetonskih blokov priporočajo, da imajo vsi materiali, ki tvorijo zunanje plasti stene, enako ali celo boljšo prehodnost vodne pare.

Ekspandirani polistiren z betonom

Za gradnjo pasivnih hiš se pogosto uporablja tudi tako imenovani sendvič sistem iz dveh plasti ekspandiranega polistirena z dodanimi grafitnimi lističi za boljšo toplotno izolativnost in betonske sredice. V podjetju Arhem bi steno sestavili iz blokov skupne debeline 43,75 centimetra, njena toplotna prehodnost pa bi bila 0,10 W/m²K. Plasti si sledijo v naslednjem vrstnem redu: 2,3 centimetra polistirena, 0,3-centimetrska plast zraka, 2,3 centimetra polistirena, 14,6 centimetra betonske sredice, 2,3 centimetra polistirena, 0,3-centimetrska plast zraka in 21,65 centimetra polistirena. Druga možnost je sistem, ki ima na notranji strani namesto polistirena glineno oblogo. Skupna debelina stene je enaka prejšnji, toplotna prehodnost pa je 0,12 W/m²K. Plasti v steni si od znotraj sledijo takole: 4,9 centimetra debela sušena glina, 14,6 centimetra betonske sredice, 2,3 centimetra polistirena, 0,3 centimetra zračne plasti in 21,65 centimetra polistirena. Izbira zunanjega zaključnega fasadnega sloja ni odvisna od opisane sestave stene. Naredi se lahko tankoslojni ali debeloslojni zaključni omet, prezračevana fasada pa se lahko izvede tako kot pri vseh drugih masivno grajenih objektih. Zelo podobno bi steno z enako toplotno prehodnostjo sestavili v podjetju Anžur in Co. Med pet centimetrov debel notranji in 25 centimetrov debel zunanji blok iz polistirena bi vlili 15-centimetrsko betonsko sredico.

Opeka in ekspandirani polistiren

Za toplotno izolacijo zunanjih sten se pogosto uporablja ekspandirani polistiren, zato so steno pasivne hiše sestavili tudi v podjetju Fragmat, ki je proizvajalec tega materiala. Na notranji strani stene, zgrajene iz 29 centimetrov debelih klasičnih opek, bi naredili dva centimetra debel notranji omet, na zunanjo stran pa z lepilom pritrdili 30 centimetrov debelo plast ekspandiranega polistirena. Sledil bi tankoslojni omet z armaturno protialkalno obstojno mrežico in zaključni fasadni omet. Tako bi dosegli toplotno prehodnost 0,11 W/m²K. Pri enaki sestavi stene, vendar s 25 centimetri toplotne izolacije polistirena z izboljšanimi toplotnoizolativnimi lastnostmi zaradi grafitnih lističev, bi dosegli toplotno prehodnost 0,115 W/m²K, če pa bi se odločili za 30-centimetrski sloj tega materiala, bi bila toplotna prehodnost stene 0,098 W/m²K. Toplotno izolacijo izdelujejo v zahtevanih debelinah, tako da ni treba sestavljati več plasti. Za kakovostno vgradnjo je dovolj lepljenje, če je podlaga pripravljena tako, da ima zadostno sprijemljivost, v nasprotnem je priporočljivo sidranje s tremi do petimi sidri na kvadratni meter. V podjetju se strinjajo, da ekspandirani polistiren ni najboljša izbira za izolacijo sten s prezračevano fasado.

Montažna gradnja in celulozni kosmiči

Za stene montažnih pasivnih hiš je značilno, da so sestavljene še iz več slojev, debelina toplotne izolacije pa je večja kot pri masivno grajenih hišah. Stena pasivne hiše podjetja Lumar ima skupno debelino 43,75 centimetra, njena toplotna prehodnost pa je 0,10 W/m²K. Plasti si od znotraj proti zunaj sledijo: mavčnokartonska plošča debeline 12,5 milimetra, OSB-plošča, 36 centimetrov debel sloj celuloznih kosmičev, lesena nosilna konstrukcija, štiri centimetre debela lesnovlaknena fasadna plošča, fasadna mreža, armirana malta in silikonski zaključni sloj fasade. Namesto tega se lahko naredi prezračevana fasada iz sibirskega macesna ali vlaknocementnih plošč. Celulozni kosmiči se v steno vpihajo, tako da so zagotovo zapolnjeni prav vsi deli votle stene. Toplotno stabilnost dodatno povečujejo lesnovlaknene plošče.

Malo drugače je sestavljena zunanja stena pasivne hiše podjetja Ekoprodukt. Skupna debelina stene je nekaj več kot 43 centimetrov, njena toplotna prehodnost pa 0,10 W/m²K. Na notranji strani ima najprej ognjevarno mavčnokartonsko ploščo, sledi 12 do 14 centimetrov debela plast celuloznih kosmičev, vpihanih v prostor, ki ga zaključuje 1,5 centimetra debela OSB-plošča. Sledi lesena konstrukcija, ki se konča z osemcentimetrsko lesnovlakneno ploščo, vmes pa je vpihanih še 18 centimetrov celuloznih kosmičev. Zadnja plast je paroprepustni tankoslojni zaključni omet ali prezračevana fasada. Toplotno stabilnost stene zagotavljajo obe plasti celuloznih kosmičev in lesnovlaknena plošča.
 

Delo in dom, 3. september 2008