Energijsko učinkovita gradnja je v Sloveniji že dobro ukoreninjena, pravi Marjana Šijanec Zavrl z Gradbenega inštituta ZRMK. Prav tako se je v zadnjih letih v praksi uveljavilo določilo o najmanj 25-odstotnem pokrivanju energijskih potreb za stavbe z obnovljivimi viri. Za javne stavbe so predpisana še za deset odstotkov strožja določila glede energijske učinkovitosti, kot veljajo za zasebne investitorje, v prihodnje pa bodo morali javni investitorji orati ledino pri skoraj ničenergijski gradnji. Večja raba obnovljivih virov ne pomeni samo več toplotnih črpalk in zbiralnikov sončne energije, temveč tudi večjo rabo zelene elekt­rike, več do okolja prijaznih daljinskih sistemov ogrevanja in ne nazadnje stavbe kot proizvajalke energije iz obnovljivih virov, ki so na voljo v bližini, poudarja sogovornica.

Cilji Evropske unije so smeli: do leta 2020 naj bi v državah članicah zmanjšali emisije toplogrednih plinov za najmanj 20 odstotkov (in s tem pod raven iz leta 1990), 20 odstotkov potreb po energiji naj bi zagotovili iz obnovljivih virov, za prav toliko naj bi zmanjšali rabo primarne energije in s tem povečali energijsko učinkovitost za 20 odstotkov. Strokovnjaki pričakujejo, da bo cilje, povezane z obnovljivimi viri, mogoče izpolniti, slabo pa kaže na področ­ju povečanja energijske učinkovitosti. Še vedno smo namreč zgolj na polovici poti, kar pomeni, da je treba širšo javnost seznaniti s sodobnimi tehnologijami za rabo obnov­ljivih virov in učinkovito rabo energije, pa tudi s tehničnimi možnostmi gradnje skoraj ničenergijskih (Nearly Zero Energy Buildings – NZEB). Po letu 2020 bo namreč v Uniji dovoljeno graditi le še skoraj nič­energijske hiše.

Primerov dobre prakse, ki širšo javnost seznanjajo s sodobnimi tehnologijami učinkovite rabe energije in obnovljivih virov ter s tehničnimi zmožnostmi gradnje skoraj ničenergijskih hiš, je v Evropi že kar nekaj. Leta 1998 je neodvisna zveza BBL-Bond Beter Leefmilieu v Belgiji razvila koncept Ecobouwers Opendeur, katerega cilj je bil spodbuditi projektante in lastnike stavb h gradnji in prenovi v skladu z visokimi standardi energijske učinkovitosti. Te kampanje se je v zadnjih letih udeležilo že več kot 27.500 obiskovalcev in koncept Ecobouwers Opendeur si je pridobil ugled kot največji neodvisni in nekomercialni dogodek odprtih hiš v Flandriji – samo v letu 2010 si je več kot 3000 obiskovalcev ogledalo 130 hiš in 21 poslovnih stavb, spletna stran pa je privabila več kot milijon obiskovalcev.

Kampanja Ecobouwers Opendeur bo nadaljevala svojo zgodbo o uspehu s projektom NZEB2021 Doors Open Days, ki ga je finančno podprla evropska komisija v okviru programa Inteligentna energija Evropa. Projekt, ki ga koordinira belgijski BBL, bo potekal še v devetih novih državah: v Sloveniji, Nemčiji, na Madžarskem, Švedskem, v Franciji, Avstriji, na Malti, Poljskem in Irskem.

Vzpostavili naj bi bazo od 900 do 1250 stavb po Evropi, ki bodo v okviru projekta odprla vrata obiskovalcem, ti pa bodo, kar je osrednja ideja projekta, tako dobili uporabne informacije iz prve roke s področ­ja skoraj ničenergijskih stavb; seznanili se bodo namreč z bivalnimi, delovnimi in gradbenimi izkušnjami lastnikov stavb. V obeh kampanjah – 2013 in 2014 – naj bi na dneve odprtih vrat pritegnili med 20.000 in 30.000 obiskovalcev po Evropi, eden od ciljev projekta pa je s primeri dobre prakse o prednostih skoraj ničenergijskih stavb prepričati več kot 60 odstotkov udeležencev.

---------------------------------------------------------------------

Sodelujte v projektu NZEB2021 Doors Open Days

Gradbeni inštitut ZRMK je projekt nacionalne kampanje začel v januar­ju 2013. Pozno jeseni, predvidoma novembra letos in tudi prihodnje leto, bodo izvedli dneve odprtih vrat 20 stanovanjskih in 10 javnih stavb, na katerih pričakujejo najmanj 650 obiskovalcev. Izbor stavb še ni končan, zato GI ZRMK vabi k sodelovanju investitorje, ki so šli pri gradnji ali celoviti prenovi stavb z uporabo sodobnih tehnologij v smeri skoraj ničenergijskih stavb. Vaša zgodba je lahko za potencialne investitorje izjemno koristna, zato poskrbite, da bo tudi slišana, pravi Mihael Mirtič z GI ZRMK. Več o projektu najdete na spletnem naslovu http://www.nzebopendoorsdays.eu/, za informacije o možnostih sodelovanja pa lahko pošljete vprašanja na miha.mirtic@gi-zrmk.si in marjana.sijanec@gi-zrmk.

Kaj je skoraj ničenergijska stavba?

Skoraj ničenergijska stavba (NZEB) je še korak naprej od pasivne hiše. Majhnim potrebam po energiji stavbe zadosti z obnovljivimi viri. Države članice EU še vedno razpravljajo o tem, kako majhne morajo biti energijske potrebe take stavbe, katere obnov­ljive vire naj upoštevamo in kako blizu stavbe mora biti pridobljena energija iz obnovljivih virov. Dejstvo pa je, da so tehnike za gradnjo skoraj ničenergijskih stavb na voljo že danes, v številnih državah Evropske unije so celo že nekaj vsakdanjega. Srečujemo tudi energijsko pozitivne oziroma aktivne hiše, ki pridelajo več energije, kot je same potrebujejo.