Strokovnjaki Gradbenega inštituta ZRMK in energetski svetovalci iz pisarn EnSvet so v naši Gradbeni svetovalnici pomagali že skoraj 140 bralcem. Največkrat so svetovali glede vgradnje optimalne debeline in vrste toplotne izolacije na fasadi in strehi, veliko je bilo vprašanj, povezanih s posodobitvijo ogrevalnega sistema, uporabo obnovljivih virov energije, s težavami, ki jih povzročata vlaga in plesen, in podobno.

Ogrevanje z IR-paneli

Enega izmed bralcev, na primer, je zanimalo, ali je 200 kvadratnih metrov veliko novogradnjo, katere stene bodo debele 30 centimetrov, na njih pa bo 15 centimetrov izolacije, smiselno ogrevati z infrardečimi (IR-) paneli. Kakor pravi Miha Praznik, strokovnjak za področje energetskega svetovanja pri prenovi in zasnovi novih stavb, v osrednji Sloveniji novogradnja, ki ni zasnovana kot nizkoenergijska, potrebuje približno 50 kWh toplote za ogrevanje vsakega kvadratnega metra stanovanjske površine. V konkretnem primeru bi torej za ogrevanje po grobi oceni potrebovali tudi 10.000 kWh toplote, in če je ta pridobljena neposredno iz elektrike, je letni strošek zanjo približno 1300 evrov, če upoštevamo, da stane kilovatna ura elektrike 13 ali 14 centov. Strošek ni majhen, zato je po njegovem mnenju bolje izbrati ustrezno kombinacijo energentov in kurilnih naprav ali pa toplotnih črpalk, če že razmišljamo o uporabi električne energije za ogrevanje.

Bralcu zato predlaga, da novogradnjo, ki naj bo z vidika toplotne zaščite čim bolj učinkovita, opremi z nizkotemperaturnim sistemom talnega ali stenskega ogrevanja, toploto zanj pa naj zagotavlja učinkovita toplotna črpalka. Pred očmi je namreč treba imeti dejstvo, da bodo vgrajene rešitve »trajale« oziroma obratovale kar nekaj desetletij, sistem za proizvajanje toplote pa več kot deset let, še dodaja Miha Praznik.

Zasteklitev balkona

Kako se v večstanovanjski hiši lotiti zasteklit­ve balkona, ki ga nameravajo uporabljati kot podaljšek dnevne sobe, pa je zanimalo bralko Uršo. Boji se, da bi bil prostor zaradi napačne izvedbe mrzel in vlažen, kljub radiatorju, ki ga nameravajo namestiti v njem. Posegi, s katerimi balkon spreminjamo v bivalni prostor, so zahtevni, ji odgovarja Tomaž Škerlep, strokovnjak za toplotno in hidrozaščito ter prenove in sanacije stavb. Na zunanji strani namreč običajno ne moremo vgraditi ustrezne toplotne izolacije, zato je treba to storiti na notranji. Zaradi pomanjkanja prostora pa debelina toplotne izolacije sten, tal in stropov ponavadi ni optimalna – izolacije je ravno dovolj, da se izognemo površinski kondenzaciji. Po Škerlepovih besedah je stene in strop najbolj smiselno izolirati s kontaktno oblogo iz ekstrudiranega polistirena, tla pa s ploščami iz ekstrudiranega polistirena, ki so že tovarniško kaširane s stekleno mrežico in lahko neposredno nanje polagamo oblogo iz keramike ali kamna.

Pišite nam

Če tudi vas tare kakšna težava, povezana z gradnjo ali obnovo, ne oklevajte, pišite nam. Vprašanja za Gradbeno svetovalnico lahko pošljete po navadni pošti na naslov Deloindom (svetovalnica), Dunajska 5, 1509 Ljubljana, ali po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si. Vprašanje lahko zastavite tudi neposredno na naši spletni strani, kjer poiščite zavihek Svetujemo in v njem rubriko Gradbena svetovalnica. Čim bolj natančno opišite težave, s katerimi se srečujete v svojem domu. Strokovnjaki GI ZRMK prosijo, da sporočite čim več konkretnih podatkov, zaželene so tudi fotografije in telefonska številka, na katero vas bodo lahko poklicali, če bodo potrebovali dodatne informacije.