Naj takoj razčistimo: zakonodaja v Sloveniji je glede povzročanja hrupa precej ohlapna, (samoplačniške) meritve strokovnjakov so drage in sodni postopki dolgotrajni. Pa četudi se človek prebije skozi vse to, ni rečeno, da bo mir, saj uradne omejitve za tovrstne naprave ne opredeljujejo celotnega spektra motečih zvokov (npr. nizkofrekvenčnih). Ali pa psihičnofizične stabilnosti soseda.

Torej je najboljša odločitev menjava modela toplotne črpalke? Ogrevalnega sistema? Soseda? Ne, prav nasprotno. Kot povsod drugje sta tudi na tem področju ključni preudarnost in zdrava pamet še pred izbiro sistema, potem pa preventivna izvedba zvočne izolativnosti mesta vgradnje.

Po nasvet smo se obrnili k ponudnikom in strokovnjakom, a odzvali so se le pri največjem, kar kaže, kako obrobna tematika se hrupnost toplotnih črpalk še vedno zdi tudi proizvajalcem. No, pri Gorenju nam je večino neznank rade volje pomagal razrešiti Mario Nikić, produktni vodja oddelka toplot­nih črpalk. »V Gorenju v procesu nabave oz. usvajanja sestavnih komponent preverjamo vse tehnične podatke, med katerimi je tudi deklarirana hrupnost. Nato preverimo, po kakšni metodi je izmerjena hrupnost in ali je enaka komponenta vgrajena pri kakšni konkurenčni toplotni črpalki. Tako dobimo celostno sliko: laboratorijske meritve zvoka, ki jih deklarira dobavitelj, primerjamo z izkušnjami v praksi,« celostni pristop do glasnosti naprave že v samem začetku raz­voja opisuje Nikić. Naslednja faza razvoja je testiranje toplotne črpalke v zvočni komori Gorenja ali laboratoriju kakšnega izmed evropsko priznanih inštitutov. Na podlagi tako pridobljenih podatkov se odločijo, ali je naprava primerna za uvedbo na trg. In če ni? »Če naprava presega izkustvene normative za hrupnost, sledijo spremembe zvočne izolacije, morebiti tudi konstrukcijske spremembe, če ugotovimo, da med delovanjem nastajajo kakšne vibracije,« pojasnjuje sogovornik.

Predpisi o hrupu

Zakonodaja glede hrupnosti je v Sloveniji dokaj ohlapna in vseh virov in motečih vplivov hrupa ne obravnava celostno. Še najboljši približek temu so meje in kritične vred­nosti kazalcev hrupa, ki so priloga uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Ključna dejavnika za mejne vrednosti je lokacija objekta, kjer živimo, in njegova klasifikacija. Njegova zapletena določila navajamo v okvirčku, skupaj s tabelo mejnih vrednosti dovoljenega hrupa.

Pri Gorenju so k izpolnjevanju normativov pristopili povsem pragmatično. »Toplotne črpalke prodajamo tudi v Avstrijo in Švico, kjer so pogoji natančno določeni, in pri raz­voju novih modelov stremimo k temu, da te normative dosegamo,« pojasnjuje Nikić. »Večletne izkušnje so pokazale, da naprava, ki je primerna za avstrijski ali švicarski trg, ustreza tudi za Slovenijo.«

Vendar, ali ne obstajajo kakšne specifičnosti glede te zakonodaje na slovenskem trgu? »Trenutno se z zakonskimi določili ne srečujemo v praksi. Smo pa iz izkušenj ugotovili, da če raven zvočnega tlaka na metru razdalje ne presega 60 dB(A), naprava uporabnika ne moti,« hitro razčisti Nikić. Nič presenetljivega torej, da vsakemu uporabniku priporoča ogled delujoče toplotne črpalke: »Kataloški podatki so eno, v praksi pa se dobi tisti pravi občutek.«

Pravilna namestitev črpalke

Naslednji korak za manjšo hrupnost toplot­ne črpalke sta izbira lokacije in pravilna namestitev naprave. Čeprav večina ponudnikov kot idealno omenja namestitev zunanje enote v primeren objekt, nekakšen zidan zabojnik, tega ne poudarja posebej, saj bi to zvišalo končno ceno sistema. Sicer pa je za oceno realnega stanja dovolj že en pogled v okolico in takoj bo jasno, koliko uporabnikov toplotnih črpalk te dejansko vgradi v namenski objekt.

Priporočljivo je slediti nekaj zlatim pravilom: zunanjo enoto namestimo na stran hiše, kjer ni spalnih prostorov; usmerimo jo tako, da zvok oddaja v (čim bolj) prazen prostor, kjer je najmanjša možnost odboja ali celo okrepitve zvoka; pritrdimo jo na protivibracijske distančnike.

Če se uporabnik dejansko odloči slediti tem smernicam, ali to pomeni, da so tišje naprave dražje oziroma manj zmogljive? Nikić to zanika: »Če je naprava dražja, ne pomeni, da je bolj tiha, in obratno. Prav tako tišja naprava ni samoumevno manj zmogljiva.« Za doseganje nizke ravni hrupa sta bolj pomembna konstrukcijska rešitev in tip zvočne izolacije, kar seveda lahko vpliva na ceno toplotne črpalke, vendar je nižanje hrupnosti bolj povezano z znanjem razvojnih strokovnjakov kot samo ceno komponent.

Seveda se nam ob tem zastavi vprašanje, kakšno je trenutno stanje trga tehničnega znanja in podpore v Sloveniji. »Z vidika zakonodaje, nadzora, kakovosti in montaže oz. kakovosti inštalacij je v več segmentih primerljivo z drugimi državami EU,« je prepričan Nikić. To pa pomeni, da mora iti z roko v roki tudi kakovostna in celostna ponudba, saj trendi kažejo, da se kupci odločajo za preizkušene proizvajalce in kakovostne izvajalce vgradnje sistema s hitro odzivno servisno službo.

Iz vsega naštetega je jasno, da pri izbiri top­lotne črpalke – tudi glede hrupnosti – ne sme biti ključna (zgolj) nizka cena naprave in namestitve. Za učinkovito delovanje sistema so pomembni strokovno svetovanje glede izbire toplotne črpalke, izdelava primerne hidravlične sheme in upoštevanje vseh priporočil proizvajalca in inštalaterja sistema.

Če bi bile vse druge postavke enake (cena, izkoristki, vgradnja ...), ali bi se sogovornik odločil za toplotno črpalko zrak-voda, ne glede na »hrup«, ki ga pri večini drugih ogrevalnih sistemov ni? »Zagotovo. Menim, da toplotna črpalka deluje tiho, in če je postavljena na ustrezno lokacijo, ne moti ne uporabnika ne sosedov v bližini.«