Pomanjkljiva hidroizolacija temeljev

Napaka: Stare hiše so običajno brez hidroizolacije, pri novejših je ta nemalokrat površno izvedena. Če je poleg tega slabo poskrbljeno za odvajanje padavinskih voda proč od hiše, težave, kakršne so vidno vlažna fasada, izločanje soli na njeni površini in tudi na površini zidov v notranjosti ter plesen niso nobeno presenečenje. Dodajmo še, da dolgotrajna izpostavljenost vlagi sčasoma načne statično stabilnost stavbe.

Rešitev: Optimalna rešitev je sanacija temeljev in izdelava hidroizolacije. Da bi lahko izdelali vertikalno hidroizolacijo, moramo najprej odkopati zemljo okrog hiše – vsaj pol metra širok in več kot meter globok kanal. Najboljši učinek dosežemo, če lahko odkopljemo do temeljev, a to ni vedno mogoče. Z odkopanih zidov je treba odstraniti ostanke gradbenega materiala in drugo nesnago ter jih naravno osušiti, kar je dolgotrajen proces, saj se milimeter betona suši en dan. Neravne zidove pa je treba pred nanosom vertikalne hidroizolacije zravnati z nanosom cementnega sloja. Ob tem je treba urediti še drenažo in hidroizolirati temelje. Kapilarni vlagi zapreti pot, po kateri se dviguje v podnožje zidu. Ena možnost je injektiranje posebne silikonske tesnilne tekočine v luknje, izvrtane v podnožje zidu, pri čemer je treba poudariti, da morajo biti luknje izvrtane pod višino notranjih tlakov oziroma pod višino horizontalne hidro- in toplotne izolacije tlakov. V bivalnih prostorih je to 15 centimetrov niže, v pomožnih in neogrevanih pa pet centimetrov. Zaporo kapilarne vlage je mogoče postaviti tudi više, zaščito notranjih tlakov pred vlago pa zagotovimo z dvigom hidroizolacije na steno, vendar največ do vrha estriha. Na opisani način rešimo težave s kapilarno vlago, toplotnega mostu pa se bomo znebili s toplotno izolacijo temeljev oziroma vkopanega zidu.

Paroneprepustni omet ni vedno dobra rešitev

Napaka: Nad vidni madež, ki se zaradi vlage dviguje po zunanjem zidu, se lahko spravimo tudi s paroneprepustno barvo, a težavo rešimo le za zelo kratek čas. Vlaga si bo namreč prej ali slej utrla pot na površino zidu, le do roba paroneprepustnega sloja se bo morala dvigniti. Posledica: fasada bo na tistih mestih, kjer se voda nabira v večjih količinah, zacvetela.

Rešitev: Najbolj učinkovita in dolgoročna rešitev je izvedba hidroizolacije temeljev, če to ni mogoče, pa je treba poskrbeti vsaj za vertikalno in horizontalno drenažo. Po opravljeni sanaciji je za oplesk priporočljivo uporabiti paroprepustno barvo, skozi katero bo vlaga lahko izhlapevala.

Narobe obrnjena bradavičasta folija

Napaka: Tiste dele hiše, ki bodo vkopani v zemljo, je treba ustrezno toplotno zaščititi in predvsem preprečiti vlagi dostop do zidu. Za to graditelji pogosto uporabijo bradavičasto folijo s čepki na eni strani, žal pa jo prepogosto obrnejo narobe.

Rešitev: Bradavičasta folija mora biti obrnjena tako, da so čepki na notranji strani. Tako lahko med toplotno izolacijo iz ekstrudiranega polistirena, ki se uporablja za toplotno zaščito v zemljo vkopanih delov, in bradavičastno folijo še vedno odteče voda, ki bi iz tega ali onega raz­loga prodrla skozi folijo.

Meteorne vode proč od hiše

Napaka: Meteorne vode, ki niso ustrezno speljane proč od hiše, lahko ob večjih nalivih zalijejo kletne in bivalne prostore, ob manjših pa povzročajo navlaževanje konstrukcije, ki ga sprva niti ne opazimo. Zaradi dolgotrajnejšega zamakanja se lahko začnejo posedati zemljina in cevovodi, gradbeni material oziroma konstrukcija pa začne razpadati.

Rešitev: Poskrbeti je treba za odvod površinskih voda, in sicer z utrditvijo terena okrog hiše ter s padcem stran od objekta, sanacijo poškodb odtočnih cevi ter kanalizacijskega sistema okrog objekta. Poleg že zgoraj omenjene ustrezne hidroizolacije temeljev, temeljne plošče in zidov, ki bodo po ureditvi okolice vkopani v zemljo, je treba urediti učinkovit drenažni sistem. Na širini od pol do enega metra ob hiši je treba skopati kanal, globok do skrajnega roba temelja oziroma še deset centimetrov več. Vanj položimo filc in nanj pod naklonom enega centimetra horizontalno drenažno cev s premerom 60 milimetrov. Po njej bodo padavinske vode odtekale v podtalnico. Kanal je treba zasuti s prodom ustrezne granulacije (od 16 do 32 milimetrov), vse skupaj pa zaviti v filc, ki preprečuje, da bi med prod in v cev prišli drobni delci, ki lahko zamašijo drenažo.