Z vsemi naštetimi materiali lahko dosežemo takšno toplotno prehodnost celotne sestave zunanje stene, ki ustreza merilom nizko­energijske ali pasivne gradnje. Steno, zgrajeno iz materiala z večjo toplotno prevod­nostjo, bo treba obložiti z debelejšim slojem toplotne izolacije, da bi dosegli enak ali vsaj podoben učinek kot pri steni iz materiala z manjšo toplotno prevodnostjo. Materiali se med seboj razlikujejo še po načinu zidanja in času, ki je potreben za sušenje zidov, pa tudi po tem, kako oziroma s katerimi dodatnimi elementi lahko olajšamo izvedbo detajlov in preprečimo nastanek toplotnih mostov.

Termoopečni zidaki različnih dimenzij

Opečni zidaki z izboljšanimi toplotno­izolativnimi lastnostmi so na voljo v različnih oblikah in dimenzijah, graditelji pa se zanje odločajo tudi zato, ker gre za naravni material. Goriške opekarne ponujajo termozidake debeline 39, 29 in 25 centimetrov. Toplotna prevodnost prvih je 0,22 W/mK, toplotna prehodnost iz njih sezidane stene pa 0,51 W/m²K. Toplotna prevodnost drugih in tretjih je 0,24 W/mK, medtem ko je toplotna prehod­nost stene iz 29 centimetrov debelih zidakov 0,72 W/m²K, toplotna prehodnost stene iz 25-centimetrskih zidakov pa 0,83 W/m²K. Vsem sta skupna linijsko zamaknjeno satovje in povečana masa gline v volumenski enoti zidaka v primerjavi s klasičnimi opečnimi zidaki, pravi Gregor Malik iz Goriških opekarn. Zamaknjeno satovje pripomore k daljšemu potovanju tako hladu kot toplote v notranjost objekta, masa opeke pa k znatno večji akumulaciji toplote in s tem k boljšemu uravnavanju temperature v prostoru.

Zidanje se ne razlikuje bistveno od zidanja s klasičnimi opečnimi zidaki, nekoliko drugačna je le izvedba vertikalnih vezi, ki s sistemom pero-utor močno olajša delo. Malta se v tem primeru samo strese v žepkasto jedro, ki nastane, ko en zidak približamo drugemu, pojasni Malik in doda, da ni vseeno, v kakšnih vremenskih razmerah gradimo. Vsak zidar dobro ve, da obdobje mraza in zmrzali ali močne poletne pripeke ni najbolj primerno za kakovostno gradnjo. Pozimi lahko zmrzuje voda v malti, kar povzroči neustrezne reakcije pri njenem spajanju z opeko, zato so vezi šibkejše, kot bi bile ob ustreznih temperaturah. V poletni pripeki pa se malta zaradi vročine in nenavlažene opeke prehitro izsuši.

Za toplotno izolacijo zidov iz termoopeke v Goriških opekarnah priporočajo paroprepustne izolativne materiale. Z 12 centimetri kamene volne na najdebelejšem zidaku dosežemo nizkoenergijski standard, z 18 centimetri enake izolacije pa pasivnega. Steno iz 25-centimetrskega zidaka je treba obložiti s 14 centimetri kamene volne, če želimo nizkoenergijsko hišo, ali z 20 centimetri kamene volne za pasivni standard.

Za kvadratni meter zidu bomo porabili 20 zidakov debeline 39 centimetrov, 15 zidakov debeline 29 centimetrov in 12,5 zidaka debeline 25 centimetrov. Graditeljem so na voljo tudi vsi protipotresni vogalni in zidni elementi ter ustrezne polovičke.

Posebno lepilo namesto malte

Wienerberger Opekarna Ormož graditeljem nizkoenergijskih in pasivnih hiš med drugim ponuja termozidake različnih debelin iz brušene opeke, pri katerih namesto malte uporabljamo posebno lepilo, za lažjo in kakovostnejšo izvedbo detajlov pa obstajajo še sistemske rešitve toplotnih mostov v območju vertikalnih in horizontalnih vezi ter preklad z integriranimi omaricami za zunanje žaluzije.

Pasivni standard dosežemo že s termozidaki debeline 30 centimetrov, ki imajo toplotno prevodnost 0,14 W/mK, obložiti pa jih je treba z 20 centimetri izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo 0,032 W/mK. Toplot­na prehodnost takega zidu je 0,12 W/m²K, pravi Boštjan Kosec iz ormoške opekarne in doda, da nizkoenergijski standard dosežemo, če 30 centimetrov debele zidake obložimo s 15 centimetri izolacije iz polistirena.

Za zunanje zidove se uporabljajo še vertikalne protipotresne vezi na približno štiri do šest metrov in na vseh vogalih. Zidanje olajšajo dodatni elementi, kot so vogalniki za izvedbo vertikalnih vezi in vogalniki, ki rešujejo problem toplotnega mostu v območju vertikalne vezi, sistemska preklada z omarico za zunanje žaluzije, stropni sistem in polmontažne prednapete preklade ter izolacijski elementi za izolacijo horizontalnih vezi (venčna opeka, venčni opaž).

Povprečna masa kubičnega metra zunanjega zidu je približno tisoč kilogramov. Čas zidanja je odvisen od velikosti zidakov. Za kubični meter zidu potrebujemo 85 klasičnih opečnih zidakov, 3,7 ure in 220 litrov sveže malte. Za kubični meter stene iz 30-centimetrskih termozidakov potrebujemo 53 zidakov, 3,2 ure in 180 litrov sveže malte. Za enako veliko steno iz brušene termoopeke potrebujemo enako število zidakov, a le 1,6 ure in ustrezno količino poliuretanskega lepila.

Lahki bloki iz porobetona

Za osnovno konstrukcijo lahko izberemo lahke bloke iz porobetona z izboljšano toplotno prevodnostjo. Toplotna prevodnost blokov z gostoto 350 kg/m³ je 0,100 W/mK, toplotna prehodnost zunanje stene iz 40 centimetrov debelih blokov (po naročilu so na voljo tudi 50-centimetrski) je 0,24 W/m²K. Toplotna prevodnost termoblokov z gostoto 300 kg/m³ je 0,086 W/mK, toplotna prehodnost 40-centimetrskega zidu pa je 0,21 W/m²K. Obe vrsti termoblokov zadostita zahtevam pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Pures) že brez dodatne toplot­ne izolacije, pravi Nataša Tavčar iz podjetja Xella porobeton. Pri toplotni izolativnosti zidu so po njenih besedah pomembne tudi izgube zaradi malte, ki so pri zidanju z bloki zaradi tankoslojne lepilne malte debeline dva do tri milimetre zanemarljive (manj kot štiriodstotne).

Zaradi tankoslojne lepilne malte je potrebna natančnost, kar pa ni težko, če graditelj uporablja ustrezno orodje in upošteva navodila proizvajalca. Pomembno je, da se prva vrsta polaga v malto, ki omogoča odpravo neravnin na podlagi. Tankoslojno lepilno malto je treba nanašati z lopaticami, ki omogočajo enakomerni nanos. V naslednjih vrstah se morebitne neravnine, ki se pojavijo na stikih zidakov, odpravijo z uporabo deske za izravnavo. Graditeljem so na voljo še dodat­ni elementi, ki olajšajo gradnjo in rešujejo težave s toplotnimi mostovi: tipske preklade, protipotresni bloki (za vertikalne vezi) ter U- in L-elementi (za horizontalne in poševne vezi). Dodatno opaževanje ni potrebno, kar še pospeši in ne nazadnje poceni gradnjo, doda Tavčarjeva.

Količina dodatne izolacije je odvisna od tega, kako energijsko varčno hišo želimo. Enoslojni zid ustreza zahtevam Puresa za varčno hišo s porabo 35–50 kWh/m²a. Za zelo dobre nizkoenergijske hiše s porabo pod 20 kWh/m²a je treba na 40-centimetrske zidake dodati še 10 do 14 centimetrov toplotne izolacije, s čimer zagotovimo toplotno prehodnost zidu od 0,16–0,14 W/m²K. Graditelj lahko izbere mineralne toplotnoizolacijske plošče, ki so tako kot bloki negorljive (raz­red A1), paroprepustne, trdne, oblikovno stabilne in jih je preprosto oblikovati. Če želimo pasivno hišo, mora biti toplotna prehodnost zidu manjša od 0,15 W/m²K oziroma se mora pri enodružinskih hišah približati 0,10 W/m²K. To vrednost dosežemo s 40 centimetrov debelimi bloki in 22 centimetri izolacije iz mineralnih plošč.

Delo s porobetonskimi bloki je kljub velikim dimenzijam razmeroma preprosto, saj so zelo lahki. Za pozidavo kubičnega metra nosilnega zidu s 40-centimetrskimi bloki potrebujemo samo 1,71 ure oziroma 1,92 ure, če zidamo s 30 centimetrov debelimi bloki. Za kvadratni meter zidu bomo porabili le osem blokov.

Opažni elementi iz ekspandiranega polistirena

Predpisane toplotne lastnosti zunanjih sten za nizkoenergijske in pasivne hiše je mogoče dokaj preprosto doseči s sistemom, ki ga sestavljajo elementi iz ekspandiranega polistirena, katerih sredico zalijemo z betonskim jedrom. Certifikat nemškega inštituta za pasivno gradnjo potrjuje primernost sistema za pasivne hiše, saj omogoča gradnjo brez toplotnih mostov. Stene so debele od 25 do 40 centimetrov, betonsko jedro od 15 do 20 centimetrov, zidake pa lahko kupimo že sestavljene ali pa jih s pomočjo plastičnih distančnikov, ki hkrati služijo kot sidra za armaturo, sestavljamo sami, pravi Nataša Jančar iz podjetja Varčna gradnja.

Toplotna prevodnost materiala, iz katerega so zidaki, je 0,029 W/mK, toplotna prehod­nost zidu pa je odvisna od debeline zidaka – od 0,26 do 0,11 W/m²K, zvočna izolativnost je od 44 do 54 dB. Vsak kvadratni meter stene sprejme 0,14 do 0,15 kubičnega metra betona, kar pomeni, da kvadratni meter zidu tehta od 350 in 400 kilogramov, odvisno od sestave betona in debeline betonskega jedra.

Zidanje bo hitrejše, če bomo pri projektiranju upoštevali, da so vse mere objekta deljive s 5 (cm), saj bomo v tem primeru zidake manj prirezovali, svetuje Jančarjeva. Sicer pa so pri delu potrebni le natančnost, skrbnost in upoštevanje navodil. Stene betoniramo pri polovični višini, kar pri normalno veliki etaži ustreza večji ali manjši hruški betona. Upoštevamo nasvete o granulaciji betona, stene pa pred betoniranjem podpremo in beton vgrajujemo počasi, po slojih. Če upoštevamo navodila, bomo vlili ravne monolitne stene brez zračnih žepov, predvsem pa bomo dosegli zrakotesne stike z armiranobetonsko ploščo in betonsko streho, če smo se odločili zanjo.

Smisel opažnih zidakov je v tem, pravi Jančarjeva, da dodatno oblaganje s toplot­no izolacijo ni potrebno, saj na energijsko učinkovitost hiše vplivamo že z ustrezno izbiro zidakov. Če kupimo najtanjše, torej 25-centimetrske, bomo za las ujeli Pures, če izberemo najdebelejše (40 centimetrov), pa bo hiša s primerno umestitvijo na dani lokaciji in z dobrim zunanjim stavbnim pohištvom energijsko zelo učinkovita, lahko tudi pasivna.

Pri povprečno veliki hiši lahko z dobro organizacijo pozidamo in zalijemo tudi eno etažo na dan. Za kvadratni meter potrebujemo štiri zidake (visoki so 25 in dolgi 100 centimetrov). Zidanje pospeši uporaba sistemskih elementov, kot so preklade, venčni elementi ter stropni in strešni elementi.

Preprosto kot sestavljanje kock

Hitro in preprosto gradnjo omogoča tudi sistem, podoben zgoraj opisanemu, ki je prav tako certificiran pri nemškem inštitutu za pasivno gradnjo. Sestavljajo ga opažni elementi iz penjenega polistirena, ki jih preprosto položimo skupaj in sredico zalijemo z betonom. Sistem omogoča izvedbo objekta brez toplotnih mostov v štirih različnih debelinah, ki so med seboj popolnoma kompatibilne in jih lahko kombiniramo na istem objektu, pravi Alen Mladinov iz podjetja Arhem – PasivnaGradnja.si. Toplotna prehodnost 31 centimetrov debele zunanje stene je 0,17 W/m²K, toplotna prehodnost 37-centimetrskega zidu je 0,13 W/ m²K, 43-centimetrskega pa 0,10 W/m²K. Zadnji dve debelini sta primerni za pasivne hiše, pri čemer ni potrebna dodatna toplotna izolacija.

V vseh debelinah so na voljo tudi elementi, ki imajo na notranji strani sušeno glino, gradnjo pa olajšajo dodatni elementi s kovinskimi povezniki, elementi brez toplot­nih mostov za preklade, stropni priključki, ohišja za rolete, balkon, krožni koti, obok, zunanja previsna konzola in podobno. Temu primeren je tudi program za stopnice, strope in izolacijo streh.

Betonsko jedro je lahko debelo 15, 20 ali 26 centimetrov, odvisno od statičnih zahtev. Ena od prednosti sistema je, da se lahko izvede etaža v celoti in jo kot tako tudi zabetoniramo. Hitrost izdelave kubičnega metra je odvisna od debeline elementov. Pri normalnih objektih lahko potrebujemo zgolj deset minut. Z drugimi besedami: etažo stanovanjske hiše lahko zgradimo v enem dnevu, z vsemi okenskimi odprtinami, špaletami in roletnimi elementi vred, pravi Mladinov. Za kvadratni meter bomo porabili pet elementov.