Skupna nazivna moč vseh 3889 proizvodnih naprav je bila 427 megavatov (MW). Subvencionirana proizvodnja električne energije vseh naprav pa je dosegla 514,2 gigavatnih ur (GWh), kar je 2,3 odstotka več kot v enakem obdobju 2014, je razvidno iz objave na spletni strani ministrstva za infrastrukturo in prostor.

V podporno shemo je v prvih šestih mesecih na novo vstopilo 126 elektrarn s skupno močjo 15,1 MW, od tega je bilo 94 naprav soproizvodnje toplote in električne energije na fosilna goriva s skupno močjo 14 MW.

Največ podpor so v prvem polletju prejele sončne elektrarne, 35,2 milijona evrov za proizvodnjo 137,4 GWh električne energije. Naprave soproizvodnje toplote in električne energije na fosilna goriva so prejele 19,3 milijona evrov podpor za proizvodnjo 186 GWh elektrike.

Sledile so elektrarne na biomaso (8,9 milijonov evrov za proizvodnjo 65 GWh elektrike), elektrarne na bioplin (8,5 milijona evrov za 59,7 GWh elektrike), hidroelektrarne (3,7 milijona evrov za 61,3 GWh električne energije), druge naprave (400.000 evrov za 1,7 GWh elektrike) in vetrne elektrarne (200.000 evrov za proizvodnjo 3,1 GWh električne energije).

V primerjavi s prvim polletjem lani ni izrazitega porasta ali padca deležev proizvodnje ali izplačil. Razlika v razporeditvi proizvodnje je v prvi polovici letošnjega leta vidna pri hidroelektrarnah in napravah na lesno biomaso. Strukturni delež proizvodnje hidroelektrarn je namreč v prvem polletju zaradi slabše hidrologije manjši za sedem odstotkov, delež proizvodnje iz elektrarn na lesno biomaso pa višji za sedem odstotkov.

Povprečna podpora v četrtletju je dosegla 148,5 evra za megavatno uro in je bila za pet odstotkov višja kot v prvem polletju lani.