Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije je na včerajšnji novinarski konferenci opozorilo na neučinkovitost delovanja Eko sklada. »Javni okoljski sklad ne spodbuja vseh racionalnih rešitev na področju učinkovite rabe energije, pač pa deluje pod vplivom lobijev,« je poudaril tajnik združenja Božo Dukič in dodal, da to dokazuje umik subvencij za mikro sončne elektrarne moči do 11 kW. Te so bile namreč že predvidene, je povedal Marko Femc, član združenja ZENS in podpredsednik Združenja slovenske fotovoltaične industrije: »Žal je Eko sklad po posredovanju ministrstva za infrastrukturo subvencije za postavitev mikro sončnih elektrarn izločil iz poziva, je pa mogoče za to naložbo pridobiti kredit.«

Femc je bil še zlasti kritičen do že prej objavljenega razpisa za subvencije za električna vozila: »Razmerje med sredstvi, namenjenimi za električna vozila za pravne in fizične osebe, ni ustrezno. Prvim je na voljo dva milijona, drugim le pol, in še to za predelana vozila, moralo pa bi biti ravno nasprotno.« Kakor pravi Peter Novak, podpredsednik znanstvenega sveta pri Evropski agenciji za okolje, so električna vozila izjemno draga in v tej fazi ni potrebe po njihovem uvajanju s subvencijo. Prepričan je, da razmerje ni niti etično niti socialno: »Predlagam, da se v prvi fazi subvencionirajo električna kolesa in mopedi, za pravne osebe pa le mala dostavna vozila, v obratnem razmerju, seveda.«

Toplotne črpalke

Novost, ki je pred objavo težko pričakovanega poziva najbolj dvigala prah, pa je ukinitev subvencij za sanitarne toplotne črpalke. Peter Novak je prepričan, da je ta ukrep okoljsko in tehnično nevzdržen, »saj so sanitarne toplotne črpalke najbolj primeren način za uporabo elektrike, s katero danes večina prebivalcev pripravlja toplo sanitarno vodo«. V pismu, ki ga je naslovil na premiera Mira Cerarja, je med drugim predlagal, naj se subvencije za toplotne črpalke, tako sanitarne kot ogrevalne, pogojujejo z nakupom zelene elektrike: »Tako investitor uporablja obnovljive vire in ne povzroča izpustov toplogrednih plinov.« Pri tem je opozoril, da je država oziroma Eko sklad z ukrepom močno prizadela tudi slovenskega proizvajalca, »ki je med najboljšimi v EU in tudi cenovno konkurenčen. Vsako delovno mesto, ki ga ohranimo, stane več kot 100 subvencij za sanitarne toplotne črpalke.«

Da je ukinitev subvencioniranja sanitarnih toplotnih črpalk napaka, je prepričan tudi energetski svetovalec Franc Kalan. Po njegovem mnenju je priprava sanitarne vode s klasičnimi električnimi grelniki, ki jih pogosto vgrajujejo zlasti v blokih, zdaj pa jih bodo tudi lastniki hiš, ki bi se sicer raje odločili za toplotno črpalko, zelo negospodarna, predvsem pa v nasprotju za našimi zavezami, da bomo spodbujali uporabo obnovljivih virov.

Po njegovem mnenju so absurdne tudi omejitve glede pridobitev subvencije za ogrevalne toplotne črpalke. Na območjih, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina ali daljinskega ogrevanja, namreč investitorji ne morejo pridobiti nepovratnih sredstev Eko sklada za vgradnjo ogrevalnega sistema na lesno biomaso in ogrevalnih toplotnih črpalk. To, denimo, velja za območje Mestne občine Ljubljana. Pri tem je treba poudariti, da se tega niso spomnili na javnem okoljskem skladu, ampak so to v odloku zapisali ljubljanski mestni svetniki, Eko sklad pa je pri odločanju o pravici do nepovratne spodbude »zavezan odločati na podlagi veljavnega odloka, ki jasno določa pogoje za pridobitev finančne spodbude«. »Največji absurd pa je, da odlok velja tudi na območjih, kjer plinovodne infrastrukture sploh še niso začeli graditi,« je kritičen Kalan.

Vetrnih elektrarn še nekaj časa ne bo

Eko sklad bi moral po mnenju združenja enakopravno spodbujati vse obnovljive vire. »Spodbude so toplotne črpalke so dobrodošle, lahko pa bi bile višje, če bi se, denimo, investitor odločil še za sončno elektrarno na strehi, s katero bi proizvedel dovolj energije za potrebe svoje hiše, preostanek pa bi prodal v omrežje,« je dejal Marko Femc in dodal, da bi tako dejansko lahko pravočasno dosegli cilje glede uporabe obnovljivih virov. Pri tem je postregel s podatkom, da je Španija prejšnji mesec kar 47 odstotkov vse električne energije proizvedla iz obnovljivih virov.

Vetrnih elektrarn pa pri nas po njegovih besedah še nekaj časa ne bo, saj prostorski ureditveni plani ne dovolijo postavitev, poleg tega se s svojimi izhodišči vmešava Društvo za proučevanje in opazovanje ptic s svojimi. »Agencija Republike Slovenije za okolje pa vse skupaj še otežuje na poti pridobivanja soglasja, tako da je pri nas nemogoče postaviti vetrne elektrarne,« je na tiskovni konferenci dejal Andrej Jordan in poudaril, da Slovenija s sedanjim sistemom subvencioniranja, na katerega preveč vplivajo različni lobiji, ne prispeva v zadostni meri k energetski neodvisnosti Slovenije.

Božo Dukič je bil kritičen do zamujanja objav javnih razpisov: »Nesprejemljivo je, da se razpis pripravlja še toliko časa potem, ko je pravna podlaga zanj že pripravljena, denar pa zagotovljen. Ljudje namreč čakajo z naložbami, saj računajo na subvencije, posledica tega je kampanjska proizvodnja slovenskih podjetij, ki izdelujejo naprave in izdelke, ki ustrezajo razpisnim pogojem. To je tudi posledica tega, da o razpisu odločata dve ministrstvi, za infrastrukturo ter za okolje in prostor, zadeve pa nikamor ne premaknejo, ker ima vsako ministrstvo svoje interese.« Po njegovem mnenju si takšnih zamud ne smeli več privoščiti – javni pozivi bi moral biti pripravljen do konca leta in objavljen takoj z novim letom.
Država in njene institucije si po Dukičevem mnenju ne prizadevajo za vzpostavitev racionalnega energetskega koncepta: »Glavna težava je, da pri nas velja še stari koncept iz leta 2004, potrebni novi koncept razvoja energetike pa vsaka vlada pripravlja na novo. Dejstvo je, da ima Slovenija velik potencial pri obnovljivih virih energije, vendar ga ne zna izkoristiti.«