Optimalna velikost garaže je zelo relativen pojem, na splošno pa je skoraj vedno premajhna, meni arhitekt Primož Boršič iz biroja P PLUS arhitekti. »Optimalno bi bilo, da je na vsaki strani osebnega avtomobila vsaj 1,2 metra prostora, da se okrog njega lahko sprehodimo, kako reč nesemo mimo in udobno vstopamo in izstopamo iz vozila,« pove iz izkušenj. Nasploh pa je velikost garaže in garažnih vrat največkrat odvisna od same arhitekture objekta in torej določena vnaprej. »Priporočljiva dimenzija odprtine je vsaj 2500 mm širine in vsaj 2125 mm višine, upoštevati pa moramo še prostor za vodila, odvisno od tipa in izvedbe vrat,« pojasnjuje Zvone Jazbinšek iz podjetja Matjaž. Ob tem doda, da je njihova najmanjša standardna širina vrat 2250 mm, medtem ko je včasih zadoščalo že okoli 2000 mm.

Mogoče rešitve

Pri individualnih garažah, ki so ločene od bivalnega dela, je manevrskega prostora, kar zadeva širitev, nekoliko več. Precej večji izziv pa so premajhne garaže v starejših vrstnih hišah in skupnih garažah, kjer premikanje sten skoraj ni mogoče. Arhitekt pojasnjuje, da je rešitev sicer kar nekaj, a so večinoma povezane z gradbenimi posegi, denarjem in gradbenim dovoljenjem. »Ravnokar se ukvarjamo s prenovo vrstne hiše na Kodeljevem v Ljubljani, kjer je klančina prestrma, vrata garaže pa so le nekaj centimetrov večja od avtomobila. V takšnem primeru je potreben poseg v konstrukcijo in razširitev odprtine ter seveda vgradnja večjih garažnih vrat.«

Jazbinšek kot eno od rešitev omeni montažo vrat na notranjo stran odprtine, »kar pomeni, da z odstranitvijo podboja obstoječih dvokrilnih vrat pridobimo po širini v večini primerov 120–140 mm, po višini pa nekaj manj. Če je mogoče, stranki svetujemo širitev odprtine na recimo 2500 mm, vendar mora biti preklada zgoraj ustrezno dolga. Nekateri pa se odločijo za konkreten gradbeni poseg, s katerim povečajo odprtino, garažo pa podaljšajo pod obstoječi balkon.« Sogovornik iz izkušenj pove, da je nekaj prepotrebnih centimetrov mogoče pridobiti tudi s pravilnim parkiranjem: »Strankam svetujemo, naj parkirajo vzvratno, z desno stranjo do stene, da lahko na voznikovi strani nemoteno izstopajo. Za nas je pomembno, da naročniku z vgradnjo sodobnih garažnih vrat vzamemo čim manj prostora, drugo pa je odvisno od samega objekta.«

Včasih po mnenju arhitekta Boršiča zadostuje že drugačen pogled na situacijo. Kakor pravi, je v določenih primerih bolje pustiti avto na parkirišču in v garaži denimo urediti kakovosten prostor za prostočasne aktivnosti. Postane lahko glasbena soba za otroke, prostor za jogo ali fitnes, opremimo jo lahko kot hišni kino, svetuje arhitekt. Ob tem poudarja, da je – ne glede na to, za katero rešitev se odločimo – pomembno v projekt vključiti strokovnjaka. To je po njegovem ključno za dober rezultat. Iz izkušenj pove, da se ljudje, prepričani, da so mojstri za vse, lotijo marsikatere naloge, a kar nastane, so »nestrokovne rešitve, ki na dolgi rok stanejo več, kot bi, če bi bile že na začetku dobro premišljene, povrhu pa ne dosegajo želene funkcionalnosti«.

Kakšen tip vrat izbrati

Pri izbiri vrat za majhne garaže, kjer smo praviloma omejeni tako s prostorom pod stropom kot ob straneh, moramo upoštevati več dejavnikov. Natančno je treba definirati širino in višino prehoda, odmik od stropa, širino vodil, višino navitja, potek vrat nazaj v prostor, širino in debelino kril ter globino vodil, opozarja Zvone Jazbinšek. Kot dodaja, imajo pri njih na voljo vse izvedbe garažnih vrat, kakšen tip izbrati, pa je odvisno od vsakega posameznega primera ter želja in pričakovanj naročnika. Sekcijska lamelna vrata so denimo vodena pod strop, namestijo pa se za ali v odprtino. Po Jazbinškovih besedah omogočajo izvedbo z vgrajenim osebnim prehodom z najnižjim pragom 5 mm. Stranska sekcijska lamelna vrata so vodena ob steno na stran, z vgrajenim avtomatskim držalom pa omogočajo delno odpiranje in s tem osebni prehod. Obstajajo še t. i. navojna rolo vrata, ki se navijejo na os nad vrati, vgradijo pa se lahko na notranji ali zunanji strani odprtine, kar je še zlasti uporabno pri zelo kratkih garažah. Kot cenovno ugodno rešitev za izolacijsko nezahtevne objekte Jazbinšek omeni dvižna nihajna vrata, medtem ko dvokrilna po njegovem mnenju pridejo v poštev pri nekaterih posebnih objektih in pri naročnikih, ki prisegajo na tradicijo dveh kril.