Novogradnje: Od želje do gradbenega dovoljenja

Novogradnje: Od želje do gradbenega dovoljenja

Bivanje mlade slovenske družine se pogosto začne v mansardi hiše staršev enega ali drugega partnerja. V ekonomsko učinkovitem okolju (beri: ni najemnine) se hitro prilagodimo in nam ustreza, dokler ne začnemo razmišljati o življenju na svojem ali nas v to prisili pomanjkanje prostora. Želje, potrebe in zmožnosti nas pripeljejo do odločitve, ki bo v prihodnje korenito vplivala na razmerje in družino. Gremo na svoje. Postavljen je nov mejnik. V nadaljevanju piše o svojih izkušnjah Andrej Jager iz Šentjurja pri Celju.

Rada bi imela svojo hišo. Za naju je bila najprej to bolj želja kot cilj. Nisva imela parcele, otrok je bil na poti, še zaposlitvi nista bili zagotovljeni. Nisva se podrobneje ukvarjala s hišo, bolj s tem, kam jo postaviti. Brez pretirane zaletavosti sva brskala po nepremičninskih spletnih straneh v iskanju parcele. Postavljene sva imela le osnovne kriterije: ugodna lokacija, ne predaleč od službe, približna komunalna urejenost, bližina avtoceste, šole, vrtca in trgovine. Kmalu sva ugotovila, da je treba upoštevati še vse kaj drugega kot želje. Kako veliko parcelo potrebujeva in koliko sva zanjo pripravljena plačati? Ponudba je velika, želje tudi, nekoliko drugače je z dejanskimi potrebami in finančnimi zmož¬nostmi. Ker sva iskala lokacijo v bližini mesta, a še zmeraj na podeželju, sva se odločila, da velikost parcele ne bo omejena zgolj na zazidljiv prostor in dovoz, temveč tudi vrt, zelenico, prostor za kakšno drevo.

Gradbena parcela
Poleg velikosti in cene so na odločitev vplivali tudi drugi dejavniki, na katere so naju opozorili, ko sva povpraševala po parcelah. Ko sva našla takšno, ki nama je bila všeč, sva preverila:
– Ali je zemljišče zazidljivo, sva se prepričala iz lokacijske informacije, ki jo je imel prodajalec. Na dokumentu je razviden namen uporabe zemljišča, ali je zazidljivo ter kakšen tip in velikost objekta je mogoče graditi. Lokacijska informacija naj ne bi bila starejša od enega leta, saj se lahko s spremembo prostorskih načrtov občine spremeni namembnost zemljišča. Na dokumentu je razvidno lastništvo parcele, ni pa to zadostno dokazilo, saj je zemljišče lahko obremenjeno s hipoteko.

– Prav zaradi tega je dobro, da se nakup izvede prek agencije, ki v zemljiški knjigi preveri, ali so na parcelo vpisana bremena in služnosti. To sicer lahko naredi kupec tudi sam. S tem nisva imela nobenih stroškov, saj je tudi prodajalec želel, da se vse opravi prek agencije, ki je imela vso dokumentacijo že priprav¬ljeno na vpogled.

– Komunalna urejenost: voda in elektrika potekata v neposredni bližini parcele. Če vodi tečejo po sosedovem, je za napeljavo do parcele treba podpisati služnostne pogodbe z lastniki zemljišč. Bliže ko so vodi, cenejša bo investicija.

– Lega: sončna in na ravnini. Takšna bi bila idealna zaradi manjših stroškov gradnje. Imela sva srečo, saj sva našla takšno, ki je ves dan obsijana s soncem. Na vrhu vzpetine imamo skoraj ravnino, tako da z izkopom ne bo večjih težav. Lahko pa bi bil teren plazovit. Geologa nismo najeli, saj pretirane strmine ni in na pogled ni bilo zaznati, da bi že kaj drselo. Tukaj sva malo tvegala in za zdaj ni videti, da bi bilo kaj narobe. Upam, da se ne motim.

Takoj ko se je zima poslovila, so se na zemljišču začela dela z gradbeno mehanizacijo.  

– Sosedje in odnosi med njimi: to je bila zad¬nja neznanka pri odločanju za nakup. Imava dva bližnja soseda. O prvem, prodajalcu, sva veliko izvedela, čeprav ga nisva poznala. To je prednost manjših mest, kjer vsak vsakega pozna. Malo povprašaš in veliko izveš. Odšla sva tudi do drugega soseda. Drug o drugem sta imela povedati le dobro, ko so potrditve prišle tudi od znancev, ki najine bodoče sosede dobro poznajo, nisva več odlašala.

Kupila bova ta košček zemlje. Odločitev je padla, čas je za akcijo. Nepremičninska agencija je poskrbela za lokacijsko informacijo in zemljiškoknjižni izpisek in pripravila predpogodbo za sklenitev prodajne pogodbe, na podlagi katere sva neposredno njej plačala aro. S tem sva se obvezala, da bova zemljišče kupila, in se zavarovala, da ga bo prodajalec prodal nama. Ker je bila ara deponirana pri agenciji, ni bilo bojazni, da bi bila ogoljufana, če bi si prodajalec premislil.

Kmalu je agencija pripravila še prodajno pogodbo. Podpisu je sledilo nakazilo denarja na transakcijski račun prodajalca. Dokazilo o plačilu sva poslala agenciji. Prodajno pogodbo smo overili pri notarju, ki je nato podal predlog za vpis lastništva v zemljiško knjigo. Do tega trenutka nisva imela stroškov, za notarja sva plačala 62 evrov. Zanimivo je bilo, da je bil predlog poslan na sodišče v Murski Soboti, kjer zaradi manjše gneče vpis hitreje uredijo. Že čez nekaj dni sva po pošti prejela izpis iz zemljiške knjige, v katerem sva bila vpisana kot lastnika zemljišča.

Pridobitev gradbenega dovoljenja
Za marsikoga živčna vojna, za naju pa razmeroma enostavno in hitro pridobivanje vseh soglasij in dovoljenj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Od vložitve gradbene dokumentacije na upravno enoto Šentjur pri Celju do prejete priporočene pošiljke z gradbenim dovoljenjem je minilo približno tri mesece. So se pa priprave na vložitev gradbene dokumentacije začele nekoliko prej. Dobra stran izbire lokalnega arhitekturnega biroja je, da pozna utečen postopek na občini in upravni enoti, kar pospeši proces.

Sledilo je zbiranje dokumentacije za pripravo PGD. Eno mojih prvih vprašanj še na uvodnih srečanjih je bilo, kaj lahko storim za čim nižji komunalni prispevek. Ta je običajno najvišji neizogiben strošek na poti do gradbenega dovoljenja. V najinem primeru sva izkoristila možnosti: parcelacijo zemljišča, uveljavitev subvencije za mlade družine pri izračunu komunalnega prispevka in oprostitev upravne takse za izdajo gradbenega dovoljenja.

Utrjevanje drenažnega nasipa v debelini enega metra. Na mestu, kjer je bager, nastaja dovoz do hiše s ceste, ki se na levem delu razširi v parkirišče za dve vozili.

Parcelacija: prvotno je parcela zajemala 1600 m2 zazidljive površine. Osnova za odmero komunalnega prispevka je površina zemljišča. Po poizvedovanju na občini sva izračunala, da z novo parcelacijo prihraniva vsaj 500 evrov, saj je za gradnjo v najinem primeru dovolj 550 kvadratnih metrov zazidljive površine. Strošek parcelacije je približno 500 evrov. Tako je znotraj najinega zemljišča nastala nova parcela, na kateri bova gradila. Na biro sva za pripravo projekta morala dostaviti osvežen posnetek terena in načrt spremembe zemljiškokatastrskega prikaza.

Subvencije za mlade družine: vsaka občina ima svoja pravila pri dodeljevanju subvencij v obliki zmanjšanega komunalnega prispevka. Nama se je znižal za 1000 evrov. Prošnjo za subvencioniranje komunalnega prispevka sva priložila ob vlogi za odmero. Ob tem sva plačala takso 22,60 evra. Kmalu sva prejela odločbo o odmeri komunalnega prispevka z znižanim zneskom v vrednosti slabih 3800 evrov. Še nasvet: če je le mogoče, se ga splača plačati na javni blagajni, kjer ni provizije. Zaradi visokega zneska za plačilo lahko prihranimo do 10 evrov, ki jih zaračuna banka ob plačilu položnice.

Začeli smo pridobivati projektne pogoje. Podjetje Elektro Celje, ki je pristojno za naše območje, je moralo izdati soglasje k projektu, za kar je bilo treba predložiti načrt električnih inštalacij in električne opreme (okvirni strošek 300 evrov), dovolilo je moralo izdati še komunalno podjetje, ki izdalo projektne pogoje k PGD v zvezi s priključitvijo na vodo in kanalizacijo. Stroškov s tem nisva imela. Odgovor na vlogo v obliki projektnih pogojev za gradnjo objekta za priključitev na cestno omrežje je dala tudi občina Šentjur. Na koncu smo pridobili še vodno soglasje. Stroška s tem ni bilo.

Večino potrebne dokumentacije je pridobil projektni biro, midva pa sva morala poskrbeti za načrt električnih inštalacij ter električne opreme, služnostno pogodbo za elek¬tro podjetje (strošek dobrih 110 evrov) in služnostno pogodbo za komunalno podjetje (strošek dobrih 130 evrov). Skupaj z našteto dokumentacijo, ki sva jo pridobila sama, je PGD vseboval vse potrebne dokumente in informacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, vključujoč še lokacijsko informacijo, vodilno mapo, načrt arhitekture, načrt gradbenih konstrukcij in druge gradbene načrte, elaborat gradbene fizike toplotne zaščite, požarne varnosti, zaščite pred hrupom ter geodetskega posnetka, pridobljena soglasja.

Tri izvode PGD sem odnesel na upravno enoto (taksa približno štiri evre). In še zadnja boniteta za mlado družino, ki rešuje stanovanjski problem: oproščena sva bila upravne takse za izdajo gradbenega dovoljenja. Prihranila sva približno 300 evrov.

 

VSI ČLANKI IZ SERIJE:

Novogradnje: Dolga vrsta odločitev

Novogradnje: Hiša raste z odločitvami

Stanovanjski kredit: Ni vse v nizki obrestni meri

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE