Vrtine za geosonde, Palir

Podjetje Palir je bilo med najbolj izpostav­ljenimi na celotnem sejmu. Pa ne le zaradi večtonskega vrtalnega goseničarja v vsej njegovi veličini, s katerim izdelujejo vrtine za geosonde ali vodo, postavljenega na ploščadi pred razstavnimi dvoranami (na fotografiji levo), ampak tudi zaradi vse večje priljubljenosti toplotnih črpalk med uporabniki. Toplotne črpalke voda/voda ali zemlja/voda so med obratovanjem veliko bolj ekonomične kot zrak/voda, da »brnečih« škatel pred hišo niti ne omenjamo. S subvencijami do 2500 evrov tudi uporaba takih mastodonov ni več nepredstavljiva, še posebno če za celotno storitev, z dokumentacijo in subvencijo vred poskrbi ponudnik. Pa zavist sosedov med vrtanjem in poznejšim ugodnim ogrevanjem sploh ni upoštevana.

Časi, ko so celo bloke gradili brez dvigal in zdaj etažni lastniki mrzlično zbirajo denar za njihovo vgradnjo, so nedvomno minili. Hišna dvigala so tako cenovno kot tehnološko postala dovolj dostopna, da jih posamezna podjetja vgrajujejo po nekaj na mesec. »Ni razlike med novogradnjami ali obnovami, razmerje je približno 1:1,« nam je povedal Dušan Dobravc, lastnik in direktor podjetja Erdu, ki pri nas zastopa izdelovalce (hišnih) dvigal. Ta so menda postala tako samoumevna za večnivojske hiše, da je v primeru, da ni vsaj predvideno, kam bodo vgrajena, po Dobravčevih besedah to že lahko znak dvom­ljive strokovnosti projektanta. Po njegovih trditvah udobje in dolgoročno razmišljanje, bodisi v smeri dveh generacij pod eno streho ali poznejše telesne opešanosti stanovalcev zlahka odtehtata investicijo 13.000 do 15.000 evrov, kolikor v povprečju stanejo ti izdelki. »Prav tako o vgradnji znova razmislijo stanovalci starih večstanovanjskih zgradb, ki jim zasnova stopnišča tega prej ni omogočala,« pravi Dobravc, ki med drugim ponuja eno najožjih dvigal Domuslift XS na svetu (68 x 81 cm). Povsem drug tip naročnikov pa so kupci avtodvigal, ki bodisi zaradi prostorske zasnove ali varnosti svoje jeklene konjičke želijo skrivati pod nivojem tal. »Tu so potrebne precej večje investicije: okoli 30.000 evrov,« pove Dobravc in prizna, da takih naprav vgradijo le za vzorec: dve ali tri na leto.

Marles je že dolgo sinonim za visokokakovostne montažne hiše, a leseni dom oziroma bivalna enota, ki so jo premierno predstavili na sejmu, odpira podjetju povsem nove trge. »Prvo serijo smo že lani izdelali za nemškega naročnika, ki je tako uredil manjše naselje za begunce, zdaj se podajamo tudi na druge trge,« pripoveduje David Šanca, komercialist za tuje trge, hkrati pa trezno razmišlja, da – kljub odličnemu sejemskemu odzivu – slovenski trg in predvsem naša miselnost morda še nista zrela za takšne izdelke. »To ni počitniška hišica ali bivalni zabojnik,« poudarja. »To je celovit dom, ki ga zjutraj postavimo na deset točkovnih opor ali betonsko ploščo, zvečer pa že spite v njem.« Leseni dom je po mnenju snovalcev primeren tako za varovane soseske (starejši) ali kot prvi dom za mlade družine in vse vmes. Zasnovan je modularno in se lahko prosto spaja z drugimi enotami tako v širino kot višino – možnosti je neskončno. Gre za leseno bivalno enoto z leseno konstrukcijo in polnili iz toplotne izolacije. Za zdaj – ponujali bodo tudi manjši model – površine od 50 kvadrat­nih metrov in s ceno od 75.000 evrov navzgor za polno opremljeno stanovanje, ali kot pravijo pri Marlesu: vi dostavite zgolj sedežno garnituro, televizor in posteljo. Ni slabo za dom v enem dnevu.

Grelna telesa v imitaciji lesa ali kamna, Solvere

V zanimivo tržno nišo se podaja tudi slovenski zastopnik inovativnih gradbenih elementov (iz naravnih materialov) in umetnih mas za imitacijo najrazličnejših površin. Mitji Hodniku, direktorju podjetja Solvere, se je na podlagi želja strank, ki so želele zakriti ali vsaj navidezno zliti grelna telesa (radiatorje) s stenami, porodila ideja o izdelavi ogrevalnih teles v imitaciji lesa ali kamna. »Ta običajni element skoraj vsakega doma lahko oblečemo v skoraj vsako imitacijo,« trdi Hodnik. »Tako ogrevalno telo dobi povsem individualno izvedbo – kot del pohištva po meri.« No, resnici na ljubo bodo morale stranke na kaj takšnega še malce počakati, saj Hodnik predvideva, da je pred njimi še vsaj dva do tri mesece razvoja, in načrtuje vstop na trg v drugi polovici letošnjega leta. Pa cena? »V tujini so cene tudi do dvakrat višje, kot kažejo izračuni za naš izdelek, a naš cilj je biti vsaj 30 odstotkov ugodnejši kot na primer v Italiji,« pravi podjetnik.

Podobno orjejo ledino pri družinskem, a zelo prodornem in uspešnem podjetju Mines IB iz Kobarida, kjer so prvič na slovenskem trgu predstavili serijo kopalniških in kuhinjskih pip z neverjetno gibljivostjo. »Vsak dan se učimo in tako smo v tujini zaznali trend uporabe zelo fleksibilnih armatur, ki hkrati ponujajo še skoraj neskončne barvne možnosti,« začetke opisuje direktor podjetja Matej Klavora in dodaja: »Zelo smo ponosni, da nam je uspelo narediti še korak dlje in poenotiti osnovna telesa, kar je omogočilo še dodatno prilagodljivost željam strank.« Ob tem Klavora ne skriva želja in načrtov, ki bi nadaljevali lanski izjemni tržni uspeh belo-kromirane serije armatur, s katero so razmeroma majhno blagovno znamko Blitz trdno zasidrali na slovenskem trgu in poskrbeli za njeno prepoznavnost tudi na tujem.

»Ko je nizozemski strojnik in velik navdušenec nad žari pred nekaj leti naredil prvi žar te vrste, je mislil, da bo ostal unikat,« kot vsako dobro anekdoto začenja Goran Krnjak, vodja prodaje in trženja pri podjetju Haby, zastopniku blagovne znamke Ofyr za jadransko območje, in nadaljuje: »A vsak prijatelj je hotel imeti enakega, tudi poznejši investitor, ki mu je omogočil začetek načrtovane 'serijske' proizvodnje 25 žarov na mesec. Zdaj jih morajo izdelati 800 na teden in so v dveh letih delovanja odprli že tretjo tovarno.« Skrivnost tega uspešnega izdelka je tako v obliki kot izbiri jekla, zlitini, razviti namensko za ta žar, ki odlično razporeja toploto, onemogoča prijemanje in ne rjavi. »Žar lahko brez skrbi postavite in pustite kjer koli, tudi zunaj,« trdi Krnjak. Zdaj je blagovna znamka seveda postala že celosten servis za mojstre žara, ki si najcenejšo različico s podstavkom lahko omislijo za nekaj manj kot 1900 evrov in potem nadaljujejo z večjimi in manjšimi pritiklinami, kot se pri taki »moški« stvari spodobi. Če so le pripravljeni na žar čakati skoraj toliko kot na avto, saj jih kot vroče žemljice prodajajo tudi raznim lokalom in hotelom. »Trenutni dobavni rok je šest tednov,« še pove Krnjak.

Čoln Panoramio, Termotom

Da, tudi na vodi nam najbolj inovativni lahko ponudijo dom. V Sloveniji je tako kot sad sodelovanja med idejnim očetom Igorjem Kovačičem in podjetjem Termotom nastalo prvo popolnoma prozorno plovilo v Evropi in drugo na svetu. »Težava je v globokem vleku lexana, prozorne umetne mase, iz katere je narejena lupina plovila,« tehnološke izzive razkriva Boris Tomc, vodja projektov pri Termotomu. Zato ni nenavadno, da so bila potrebna kar tri leta intenzivnega razvoja tega polikarbonatnega čolna, ki uporabniku ponuja neoviran pogled tudi pod gladino vodnega okolja, v katerem se nahaja; in to do 20 metrov globoko – odvisno od vidljivosti v vodi, seveda. »Opremljeno je lahko z vesli ali električnim motorjem, pri čemer v prvi različici stane 2200, v drugi pa 4500 evrov,« za potencialnega kupca verjetno najpomembnejši podatek razkriva Tomc. Nekaj so jih že prodali, največ na Hrvaško, kjer jih vključujejo predvsem v izposojevalnice. Poleg izjemnega doživetja, ki ga ponujajo, so namreč zelo prijazni za uporabo: stalno pritrjeni kolesi na »kobilicah« olajšata spuščanje v vodo in dvigovanje iz nje, hkrati pa so dovolj lahki za neposredno namestitev na streho vozila. Ponašajo se z izredno stabilnostjo in pasivno varnostjo, saj imajo v ta namen nameščene mehove, ki tudi v najslabšem scenariju plovilo obdržijo na površju. »Avtonomija motorja oziroma akumulatorja pa omogoča do osem ur neprekinjenih užitkov,« sklene Tomc.

Bi želeli uporabljati svoj pametni telefon, tablico in televizor v družbi pametnega kamina? Ni problema! Pri poljskem podjetju Planika, ki ga pri nas zastopa podjetje Koželj, so ustvarili prav to: po dotiku na pametni telefon ali daljinski upravljalnik v kaminu na bioetanol poljubno vzplamti ali se pritaji – bolj kot ne okrasni ogenj. Do šest višin plamena, zunanji merilnik temperature, varovalko za otroke, časovnike in še mnogo več ponujajo ti izdelki z vrha tehnoloških dosežkov pametnega nadzora gorenja. Pri Planiki so poskrbeli tudi za varnost, saj uporabljajo patentirano tehnologijo BEV, ki poleg boljšega zgorevanja brez smradu, dima ali pepela omogoča tudi gorenje brez neposrednega stika med gorivom in plamenom. Tudi zato so njihovi izdelki zelo primerni za najrazličnejša, celo netipična okolja, saj v najbolj dognanih različicah za notranjo uporabo ne zahtevajo skoraj nobenih dodatnih posegov v prostor. Seveda pa niso opustili znanja, ki se je nakopičilo v 80-letni zgodovini podjetja, in tako njihov železni nabor še vedno predstavljajo dokaj klasični kamini v najrazličnejših oblikah.