Z naklonom, ravne, ozelenjene – takšne so strehe današnjih krajev, vasi in mest. Stari gradbeniki pravijo, da so pri hiši najpomembnejši temelji in streha. Prvi omogočijo, da hiša trdno stoji, streha pa jo varuje pred vremenskimi vplivi. Kaj pomeni streha v sodobni arhitekturni praksi? Odgovore smo poiskali pri slovenskih arhitektih.

»Streha je arhitekturni element, ki hiši najbolj določa identiteto. Predvsem v individualni stanovanjski gradnji, ko snujemo zasebne domove, je streha objekta prva priložnost za vzpostavljanje intimnega, čustvenega odnosa med uporabnikom in objektom, njegovim domom. Pri naši hiši Dimnik smo prav s specifično obliko strehe izrazili pomembno lastnost lastnikov, njihov strastni odnos do priprave jedi nad ognjiščem, ki zahteva izrazit dimnik,« pojas­njuje arhitekt Aljoša Dekleva iz biroja Dekleva Gregorič arhitekti. Generični tip hiše z dvokapno streho so združili z elementom dimnika. Ta določa prerez hiše po vsej dolžini, sleme se odpre in v notranje prostore spusti snop zenitalne svetlobe. Oblikovno in materialno temelji zasnova celotnega objekta, s streho vred, na primerih in pravilih tradicionalnega graditeljstva ter na morfoloških značilnostih okoliških stavb v naselju. Izhaja iz prevladujočega tipa hiše s simetrično dvokapno streho, upošteva njeno volumetrijo in materialne parametre. Hkrati pa hiša predstavlja tipološko spremembo, ki izvira iz posebnosti uporabnikov. Tako za fasado kot streho so uporabili oljen macesen in tudi pri tej izbiri so se zgledovali po tradicionalnih fasadah vaških skednjev.

»Streha je bila pomemben arhitekturni element v večjem delu zgodovine snovanja in gradnje stavb, enako pomembna, če ne še bolj, pa je tudi danes. Njena funkcija je v zaščiti notranjosti stavbe pred zunanjimi vplivi, navzven pa gre za »peto fasadno stranico«. Streha je neločljiv del stavbe, dopolnjuje celoto, zato ji v našem biroju posvečamo izredno veliko pozornosti,« pojasnjuje Edvard Blažko iz biroja SoNo arhitekti.

Po besedah arhitektke Zane Starovič Volk Vedno iz biroja Gaser arhitektura je streha vse bolj pomemben arhitekturni element in z razvojem tehnologij se odpirajo veliko širše ustvarjalne možnosti pri njenem oblikovanju in osmišljanju. Predvsem jo lahko, dodaja sogovornica, bolje priredijo bivalnim potrebam in bolje izkoristijo njeno površino, ki nima le funkcije zaščite pred zunanjimi vremenskimi vplivi, ampak je lahko zunanji bivalni prostor, površina za zelenje, za namestitev inštalacij.

Enodružinska vila M stoji na območju, kjer prevladuje značilna slovenska krajina in stavbe z dvokapno streho, zato so njeni arhitekti pri oblikovanju izhajali iz teh tipičnih arhitekturnih elementov (arhiv SoNo arhitekti).

Oblika strehe

Najpogostejša oblika strehe pri nas je dvokapnica, ki se je v našem okolju izoblikovala zlasti zaradi naravnih značilnosti in vremenskih vplivov. Nekateri se odločijo tudi za izvedbo enokapnice, običajno v primerih, ko želijo izkoristiti sončno stran objekta. Sodobno gradnjo tako pri javnih objektih kot družinskih hišah pa pogosto zaznamuje ravna streha.

»Današnja uporaba generične ravne strehe je mogoče le neposrečena posledica nekritičnega povzemanja prvin moderne arhitekture, ki je v začetku 20. stoletja v refleksiji družbenih in tehnoloških sprememb na prvo mesto povzdignila racionalizirano funkcijo tako v arhitekturni zasnovi kot oblikovnem izrazu,« odgovarja arhitekt Aljoša Dekleva na vprašanje, zakaj je zdaj vse več stavb z ravno streho. Ob tem še dodaja, da arhitekturni projekti stavb z dvokapno streho zahtevajo več arhitektovega poguma in znanja.

Po mnenju Edvarda Blažka je razlogov, zakaj nastajajo ravne strehe, več. »Tehnika gradnje je toliko napredovala, da zagotavlja uspešno odvodnjavanje. Ravna streha omogoča razširitev bivalnih prostorov oziroma večji izkoristek prostora. Pomembna pa je tudi kot izrazni del stavbe. Streha je najvišji stavbni člen, zato celovito zaokroži stavbo in pomembno vpliva na njen videz,« pravi Blažko in dodaja, da so v njihovem biroju ravne strehe prej izjema kot pravilo, kar pa je zlasti posledica urbanističnih pogojev.

Oblika strehe in vrsta kritine na njej sta predvsem povezani z urbanističnimi predpisi. »Na obliko strehe družinske hiše mora najprej vplivati kontekst, v katerem je grajena. To zajema širok spekter razmisleka, od tradicionalne tipologije in klimatskih razmer do kulturnega in materialnega konteksta ter urbanističnih predpisov. Pomembno je tudi merilo in ne nazadnje potrebe naročnika oziroma bodočih uporabnikov,« razmišlja arhitekt Aljoša Dekleva.

Foto: arhiv Gaser arhitektura

Po besedah arhitekte Zane Starovič Volk sodobni način bivanja kliče po enoetažnih bivalnih površinah, ki bolje povezujejo prostore, prav tako lahko ravno streho dobro izkoristimo, lahko jo na primer ozelenimo. Ozelenjena strešna površina zagotav­lja ugodje v prostorih tik pod njo in tako vrne pozidani košček površine naravi. »Dvokapna streha je sicer močan element v prostoru, ki smo ga tako navajeni, da se nam zdi, da ne izstopa iz krajine, pa sploh ni tako. Zapira nam možnosti ustvarjanja arhitekture, ki se zliva s krajino, mestom ali ki izstopa na drugačen način. Mislim, da so dvokapne strehe manj priljubljene prav zaradi vseh omejitev, ki jih vnesejo v projekt, pa tudi zato, ker je pri njih neracio­nalna poraba prostora in materiala. Ravna streha je lahko terasa, lahko je zelena površina, vrt, bazen,« še pravi Zana Starovič Volk in dodaja, da so pri zasnovi oblike strehe odločilni prostorski ureditveni pogoji, na drugem pa je iskanje najboljše rešitve za potrebe naročnika in prostora. Na obliko tako vplivajo tudi vedute, umeščanje v prostor, zagotavljanje zasebnosti, zanemariti ne gre niti mikroambienta okrog hiše, kjer se zadržujemo in nam je hiša s svojo streho za kuliso – vse to sooblikuje streho, pravi sogovornica.

»Po eni strani je vse zelo nadzorovano, vendar v praksi pripelje do zelo neugodnih rešitev, še posebno ko je tradicionalna streha neekonomična v primerjavi s sodobnimi rešitvami in ljudje najdejo približke, kar je potem še slabše, kot če bi iskreno odstopali od tradicionalnega. Še največ domiselnosti se je razvilo z iskanjem odgovorov, ki zadostijo predpisom, hkrati pa izpolnijo oblikovno in funkcionalno namero. Ti poskusi niso vedno uspešni, po drugi strani pa arhitektura, ki se ravna po tradicionalnih vzorcih, ni vedno skladna, lepa, umirjena, funkcionalna, ampak prav nasprotno,« razmišlja Zana Starovič Volk in dodaja, da so klimatsko-geografske značilnosti pokrajine izziv in ne omejitev, saj zanje iščejo nove tehnične rešitve, za katere potem oblikujejo nove arhitekturne elemente.

»Vedno načrtujemo inovativne stavbe, seveda upoštevajoč dane zakonske okvire in prostorske akte ter geografske značilnosti okolja. Z dovršenim oblikovanjem strehe se pokaže kakovost zasnove, ki poskrbi za oblikovno celovitost objekta,« pa odgovarja arhitekt Edvard Blažko, na vprašanje, koliko ob zakonodaji in klimatsko-geografskih značilnostih pokrajine ostane prostora za arhitektovo izvirnost pri zasnovi strehe.

PREBERITE ŠE:

Zelena streha: Hiša, ki se zlije z okoljem

Strehe: Kaj je dobro vedeti 
pri izbiri kritine