Kondenz in plesen: Zadostna ogretost prostorov in prezračevanje

Kondenz in plesen: Zadostna ogretost prostorov in prezračevanje

Površinska kondenzacija vodne pare iz zraka v bivalnih prostorih in pojav zidne plesni sta čedalje pogostejši temi energetskega svetovanja v mreži Ensvet. Problema izhajata iz značilnosti uporabe tako prenovljenih kot mlajših stavb. Vzroke intenzivne občasne ali daljše sezonske površinske kondenzacije na notranjih površinah toplotnega ovoja stavbe moramo prepoznati in ustrezno ukrepati, ker lahko ti naravni gradbenofizikalni pojavi povzročijo še bolj neželene, na primer pojav zidne plesni.

Za razvoj plesni je med drugim potrebna dovolj dolgo navlažena površina. Če so stavbe solidno vzdrževane in so brez poškodb, se takšna vlažna mesta pojavljajo med ogrevalno sezono na najbolj izpostavljenih mestih toplotnega ovoja stavbe, tj. na hladnejših zunanjih stenah in vogalih, še posebno pa na mestih konstrukcijskih, geometrijskih in konvekcijskih toplotnih mostov. Pojav ni omejen samo na grajene dele stavbe, zasledimo ga tudi drugje, na primer na mestu vgradnje oken ali na toplotno najšibkejših delih zunanjega stavbnega pohištva (pri starejših energijsko neučinkovitih zasteklit­vah ali pri distančnikih mlajših okenskih zasteklitev). Gre torej za pričakovana šibka mesta v toplotnem ovoju stavbe, vendar na pojav kondenzacije in s tem plesni s svojim ravnanjem močno vplivamo tudi uporabniki prostorov.

Površinska kondenzacija vodne pare na hladnih površinah je povezana predvsem s temperaturo in relativno vlažnostjo zraka v prostoru, kar lahko uporabniki preprosteje uravnavamo, medtem ko na značilnosti toplotne zaščite ovoja stavbe ne moremo vplivati brez gradbenega in investicijskega posega, ki ga zahtevajo energetske izboljšave. Na površinsko temperaturo na notranji strani zidu sami skoraj ne moremo vplivati, razen s skrbjo, da je prostor stalno ogrevan na ustrezno visoko temperaturo. Prekinitve v ogrevanju in želja po zniževanju temperature v prostoru – oboje je običajno posledica želje po zniževanju stroška za energijo – pa seveda povzročijo tudi zniževanje površinske temperature, še posebno na kritičnih mestih, kar privede do izdatnejše kondenzacije vodne pare na teh površinah.

Spremenjena temperatura rosišča

Kako vlažne bodo stene v ogrevanih prostorih, je torej dodatno povezano z našimi navadami. Na temperaturo rosišča vodne pare močno vplivata relativna vlažnost zraka v prostoru in njegova temperatura. Stanovanja smo včasih, v obdobju nižjih cen energentov, solidno ogrevali, prostori pa so bili tudi izdatneje prezračevani, predvsem zaradi netesnega toplotnega ovoja stavbe in pogosto priprtih oken. Posledica takšne uporabe stavb so bili ogreti prostori, v katerih je bil pozimi zelo suh zrak. Hladneje ko je bilo, nižja je bila relativna vlažnost zraka, pogosto tudi pod 30 odstotkov. V takšnih razmerah se je temperatura rosišča vodne pare gibala krepko pod 10 °C, stene in vogali prostorov pa so morali biti hladnejši od te meje, da se je začelo rosenje na površinah in nato obilnejša površinska kondenzacija. Takšna kritična mesta so bila zato manj pogosta oziroma so bila površinsko bistveno bolj omejena.

Uporaba stanovanjskih prostorov se je medtem spremenila. Zaradi varčevanja ali pa tudi zaradi nezasedenosti ogrevamo nekatere prostore na nižjo temperaturo, pogosto tudi pod 20 °C, prav tako jih manj prezračujemo. Vzroki so lahko razumljivi: za kratkotrajno prezračevanje prostorov z odpiranjem oken na prepih imamo manj časa, prav tako so postale bolj zrakotesne naše stavbe, saj smo zamenjali stara okna in zatesnili toplotni ovoj. Opraviti imamo torej z nižjo temperaturo zraka v prostoru, še bolj pogosto pa je problematična izredno povišana relativna vlažnost zraka, ki včasih celo presega 60 odstotkov. V teh razmerah se temperatura rosišča vodne pare začne dvigovati in pogosto se njena kondenzacija začne že nad temperaturo 10 °C. Takšna površinska temperatura pa je seveda bolj pogosta – takšnih mest in površin je več. Pogosto smo priča komentarjem, da so v stanovanjih zamenjali okna in od takrat se pojavlja plesen tudi tam, kjer je v preteklih desetletjih ni bilo. Vzrok je torej premalo pogosto ročno prezračevanje, preveriti pa je treba tudi temperaturo in stalnost ogrevanja.

Preprečevanje plesni

Kakšni so mogoči ukrepi za zmanjšanje plesni? Brezplačen ukrep je sprememba ne­ustreznih bivalnih navad, vendar moramo biti korektni in reči, da to pomeni višje stroške ogrevanja. Prav želja po zniževanju ogrevalnih stroškov je namreč posredno kriva za vlažna mesta na toplotnem ovoju in pogostejši pojav plesni. Stanovanjske prostore moramo stalno ogrevati na ustrezno visoko temperaturo. Če je ogrevanje preslabo in nestalno, bodo izpostavljene zunanje površine hladnejše, kot bi bile sicer, in površinska kondenzacija vodne pare bo pogostejša.

Drugi ukrep je učinkovito prezračevanje prostorov: to naj bo kratkotrajno in intenzivno, večkrat na dan. Število zračenj je seveda povezano z intenzivnostjo uporabe prostora, z izvori vlage, njegovo površino in prostornino in podobno. Najboljši kazalec je relativna vlažnost zraka. Ob ustreznem prezračevanju bo pozimi v prostoru relativna vlažnost zraka nizka, v konici zime pogosto celo pod 40 odstotkov. Spremljajmo torej relativno vlažnost zraka in se naučimo med ogrevalno sezono ustrezno prezračevati. Nekoliko lažje je v stanovanjih in hišah, v katerih so vgradili naprave za lokalno ali centralno prezračevanje, najbolj pogosto sisteme z vračanjem toplote zraka, tj. rekuperacijo. V teh ni treba pretirano razmišljati o načinu uporabe prostora, saj za zadovoljivo osnovno prezračevanje skrbi tehnika.

Seveda je ob vsem naštetem treba upoštevati tudi druga dobro poznana pravila bivanja. Prostore z intenzivnimi izvori vlage moramo mehansko prezračevati. Primer so kopalnice, kjer za odsesavanje vlažnega zraka uporabljamo preprostejše ventilatorje, in kuhinje, kjer ob intenzivnem kuhanju brez kuhinjske nape ali celo dodatnega občasnega odpiranja okna ne gre. Pogosto se pri opremljanju stanovanj pozablja na stara pravila – ob neizolirane ali preslabo izolirane zunanje stene ne vgrajujemo omar in drugih elementov tako, da onemogočimo ali bistveno zmanjšamo oblivanje teh hladnih površin s toplim notranjim zrakom. Situacije so različne in zato je treba pri vsaki analizirati vzroke ter jih ustrezno odpraviti.

Preventiva pred pojavom zidne plesni je zagotovo energijsko bolj učinkovit toplotni ovoj stavbe. Če so površine in izpostavljene linije dovolj dobro toplotno izolirane, se pozimi ne bodo preveč ohladile in stene ne bodo vlažne. Drugi del preventive je prej opisana ustrezna uporaba stanovanjskih prostorov. Prostori morajo biti stalno ogrevani in dovolj intenzivno prezračevani, to velja seveda tudi za mlajše in sodobne stavbe. Temperaturne razmere in relativno vlažnost preprosto spremljamo s termo-higrometri ter glede na ugotovljeno stanje ali pravila v spreminjanju teh razmer ustrezno ukrepamo. Pogosto se težave pojavljajo tudi v večjih stanovanjih in hišah, kjer lastniki nekaj prostorov ali kar celotne etaže ne uporabljajo več ter jih zaradi tega ne ogrevajo in prezračujejo dovolj intenzivno. Tudi tu je torej mogoče reševanje z ustrezno korigirano uporabo in drugimi ukrepi.

Odstranjevanje plesni

Kurativa pri opisanih neželenih posledicah in pojavu zidne plesni pa pomeni popolnoma drugačno ukrepanje. Na okužene površine nanesemo sredstvo za odstranjevanje plesni in jih, ko se posušijo, mehansko očistimo. Če je pojav zelo intenziven, postopek dezinfekcije ponovimo, skladno z navodili na preparatu. Ko so razkužene površine suhe, jih lahko prepleskamo s posebnimi barvami, ki so odporne na zidno plesen. Če ob tem nismo izpeljali ustreznih preventivnih ukrepov in korekcij, bomo kurativne postopke morali ponavljati. Da bi se izognili nezadovoljstvu z bivalnimi razmerami in neželenimi gradbenofizikalnimi pojavi, dobro razmislimo, kaj vse lahko postorimo, da bi preprečili njihov pojav ali celo ponavljanje.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE