Mestni politiki na Dunaju radi izpostavijo dejstvo, da je kar polovica dunajskih površin zelenih. Kljub temu se v vročinskem valu različne soseske različno uspešno spopadajo s problemom previsokih temperatur. Nekatere so od zelenih površin namreč precej oddaljene ali pa so te zelo omejene – v strogem centru delež zelenih površin znaša le deset odstotkov. Za gradnjo velikih parkov v gosto poseljenem mestu seveda ni prostora, vendar velik potencial nosijo strehe stavb, kjer v mestih najdemo izredno veliko neizkoriščenega prostora (na Dunaju kar 5.242 hektarjev in od tega le pet odstotkov z vegetacijo).

Samo z zelenjem lahko zatremo visoke temperature – s klimatskimi napravami in izolacijo vročino zgolj preusmerimo drugam. Zelenjavne in cvetlične grede poleg hlajenja ponujajo še doma pridelano zelenjavo in cvetlice. Zelene površine na strehah pa razbremenijo tudi kanalizacijo, saj vegetacija prepusti le 30 odstotkov padavin v cestne odtoke.

Ali je streha primerna za rastlinsko domovanje, je odvisno predvsem od njenega nagiba – nagnjenost do pet stopinj z vsaj tridesetimi centimetri substrata že nudi odlično bazo za zelenjavo, rože, mah in podobno. Seveda je pri načrtovanju vrta na strehi treba upoštevati tudi statiko – torej, ali bo streha vrt sploh zdržala. Na Dunaju je iz katastra o potencialu za ozelenitev streh razvidno, kateri objekti so za ozelenitev primerni in kateri ne. Mesto takšno ozelenitev spodbuja s subvencijami v višini do 2.200 evrov in nudi strokovna svetovanja o ustreznosti rastlinskih vrst in razporeditve.

Novi razvojni stanovanjski projekti kot je Seestadt Aspern na obrobju Dunaja že pred gradnjo predvidijo ozelenitev streh in to v kar 60 odstotkih. S fotovoltaiko je zaradi naravnega hlajenja strehe tudi energetski izkoristek teh stavb veliko večji.