Zadnjih deset let je bilo za podjetje z več kot 60-letno tradicijo v lesni industriji vse prej kot lahkih. »Naš največji uspeh je, da smo sploh preživeli, zdaj pa upamo, da bo šlo le še na bolje. Da smo prišli do tod, kjer smo danes, je bil nujen drugačen in predvsem dober poslovni načrt. V njen smo veliko pozornosti namenili trženju in posodobitvi proizvodnje, v kateri uvajamo sodobne metode za dvig produktivnosti, pri čemer se zgledujemo po avtomobilski industriji. Za dobro odločitev se je izkazalo tudi vlaganje v informatiko in kadre; zaposlenim, ki upravljajo stroje, smo, na primer, dali večja pooblastila in s tem povečali njihovo pripad­nost podjetju,« je Alojz Burja naštel glavne razloge, da so se kazalci poslovanja obrnili navzgor, potem ko so se pred leti usmerili predvsem v dva proizvodna programa – opaž­ne plošče in notranja vrata.

V industrijskem obratu na Bledu, kjer ima Lip Bled z 240 zaposlenimi proizvodnjo notranjih vrat, na leto izdelajo okrog 300.000 vratnih kril in približno 170.000 podbojev. »Z notranjimi vrati ustvarimo 23 milijonov evrov prihodka na leto, pri čemer skoraj 65 odstotkov izvozimo na evropske trge, večinoma v Avstrijo, Nemčijo in Švico, za nas pa so strateškega pomena še hrvaški, češki in slovenski trg,« je direktor pojasnil udeležencem strokovne ekskurzije, ki so jo nedavno v sodelovanju s podjetjem organizirale Odprte hiše Slovenije. Njihov delež na slovenskem trgu raste počasneje, kot bi želeli, vendar raste, zdaj je približno 35-odstoten.

Visoke številke so tesno povezane z nenehnim spremljanjem smernic na področju notranjih vrat in prilagajanjem izdelkov potrebam trga. »Redno se predstavljamo na sejmih v tujini. Letos smo bili, denimo, v Münchnu, Milanu, pa tudi na sejmu strojne opreme, kajti razvoj notranjih vrat narekujejo tudi proizvajalci strojne opreme,« je dejal prokurist in vodja marketinga v podjetju Lip Bled Dušan Marinič. Kar zadeva trende v zadnjih letih, se po njegovih besedah zmanjšuje zanimanje za furnirana notranja vrata: »Naše podjetje je bilo prvotno usmerjeno v proizvodnjo furniranih vrat, zdaj pa je njihov delež v proizvodnji le še 25-odstoten. Podobno je Avstriji, medtem ko je v Nemčiji le še osemodstoten.« Pri furnirju sicer še vedno prevladuje hrast s približno 80 odstotki, malo manj kot 20-odstoten je delež javorja, medtem ko je delež drugih drevesnih vrst zanemarljiv.

»Če so bile za hrast v preteklosti značilne klasične, umirjene strukture, zdaj trendi narekujejo divje strukture – ščetkano in oljeno površino vrat, na kateri so vidne grče. V zadnjem času je pri hrastu še zlasti zanimiva tako imenovana struktura poč, pri kateri poče (razpoke) na površini zapolnimo z različnimi smolami,« pojasni Marinič in doda, da je omenjeni preobrat posledica smernic, ki jih narekujeta industrija podov in pohištvena industrija, zlasti segment kuhinjskega pohištva.

Vseh modnih zapovedi, ki izhajajo iz omenjenih industrij, seveda ni mogoče prenesti v proizvodnjo notranjih vrat, nekatere pa lahko in v Lipu Bled to že počnejo, v prihodnje pa Marinič pričakuje nove spremembe v proizvodnji: »V mislih imam predvsem debelino plošč, iz katerih izdelujemo vrata. Zdaj uporabljamo trimilimetrske plošče iz iverice ali mediapana, v prihodnje pa jih bodo, tako kažejo trendi na področju kuhinjskih elementov, vsaj v določenem segmentu zamenjale debelejše, osemmilimetrske plošče.«

Omeniti velja še eno novost pri oblikovanju notranjih vrat, s katerim se je Lip Bled odzval na potrebe trga in si pred kratkim spet priboril vstop na nemški trg – to so tridimenzionalne reliefne površine vrat, tako imenovane 3D-sinhronizirane pore, ki po Mariničevih besedah omogočajo zelo dobre imitacije naravnega lesa ali furnirja.