Kakor je na zadnjem srečanju Kluba Oven, energetsko-kulturno-izobraževalnega projekta, ki od letos ponuja možnost izobraževanja in obveščanja o obnovljivih virih energije, e-mobilnosti, zelenih delovnih mestih in recikliranju, poudarila Irena Hlede iz Slovenskega združenja za trajnostno gradnjo, trajnostna arhitektura zagotovo vpliva na srečo ljudi: »Tako grajene stavbe porabijo manj energije, raziskave pa so pokazale, da so ljudje, ki v njih živijo in delajo, srečnejši.«

Osrednja tema zadnjega (majskega) srečanja Kluba Oven je bila sicer modra arhitektura, udeleženci pa so lahko izvedeli veliko zanimivega o trajnostni gradnji (v angleščini se je sicer bolj uveljavilo poimenovanje zelena (green) gradnja oziroma arhitektura)), o približevanja tovrstne arhitekture širšim množicam skozi projekte, kakršen je Odprte hiše Slovenije ...

Festival Odprte hiše Slovenije poteka že v 30 mestih po svetu, Slovenija pa je bila deseta država, ki se mu je pridružila. Organizatorji veliko pozornosti namenjajo tudi izobraževalnim objektom in prenovam starejših arhitektur. »Premalo se zavedamo vpliva, ki ga ima arhitektura na naše počutje. S projektom se trudimo pri ljudeh spodbujati zavedanje, da potrebujemo kakovostne prostore, in jim omogočiti vstop vanje,« je dejala Ana Struna Bregar, Lenka Kavčič pa je dodala, da jih pri izbiranju objektov vsako leto znova preseneti število kakovostnih objektov: »Kljub krizi v gradbeništvu je bilo v zadnjih letih zgrajenih veliko zelo dobrih objektov. Vedeti pa je treba, da je za kakovostno stanovanjsko stavbo potreben ozaveščen naročnik, ki se zaveda, da bo stavba dolgo stala v prostoru.«

Gradbeništvo je ena izmed tistih panog, ki močno obremenjuje okolje. »Stavbe porabijo od 30 do 40 odstotkov primarne energije, okolje pa onesnažujejo tudi gradbeni odpadki. Zato je treba že ob gradnji razmišljati tudi o tem, kaj bo z stavbami, ko jih bomo zapustili. A Slovenci o stavbah razmišljamo predvsem skozi to, koliko nas bo gradnja udarila po žepu,« je na majskem srečanju Kluba Oven poudarila Irena Hlede in dodala, da kakovostne stavbe niso nujno dražje, so pa zagotovo boljše za življenje.

Kakovostna arhitektura je po besedah Ane Struna Bregar prijazna do človeka in okolja, poleg tega je ekonomsko upravičena skozi vse obdobje in ne nujno dražja: »Predvsem javne stavbe bi se morale pohvaliti s kakovostno arhitekturo, a je žal pogosto tako, da se v njih slabo počutimo. Dobro počutje v neki stavbi pa je dodana vrednost arhitekture.«
V zadnjem času se za trajnostno gradnjo odločajo tudi nekatere slovenske občine. Arhitektura namreč generira tudi druge dejavnosti, lahko je zanimiv turistični proizvod. Ima vrsto potencialov, ki jih nekateri že prepoznavajo. Tako Kavčičeva kot Struna Bregarjeva sta poudarili, da želita arhitekturo približati tudi otrokom, zato sta v okviru Odprtih hiš pripravili delovne liste, s katerimi otroke spodbujata k opazovanju prostora. »Namen festivala ni vzgajati mlade arhitekte, želimo pa si širše splošne izobrazbe na tem področju,« sta dejali sogovornici.

Udeleženci okrogle mize so spregovorili tudi o divjih barvah, ki so se v zadnjih letih pojavile na fasadah hiš po Sloveniji. »Ljudje pri izbiri barv pravzaprav nimajo pravih predstav, ko se odločajo zanje. Zakonodaja tega ne regulira, s problemom se ukvarjajo občine same,« je dejala Hledetova, Struna Bregarjeva pa je dodala, da bi morali na občinski ravni prepovedati uporabo določenih odtenkov barv in uvesti sankcije za kršitelje.

Majsko srečanje Kluba Oven je bilo prvo letošnje in hkrati zadnje v Ljubljani. Naslednje bo spet v Mariboru, in sicer 26. junija na odru Poštne ulice.